Naj bo ta kozolec in vsi Vi čili še mnogo let

27 decembra, 2022
0
0

Mnogo ostarelih lepotcev z razcefrano streho, praznimi in polomljenimi rebri, ki so se ponašali z neprecenljivo arhitekturno dediščino in mojstrstvom naših tesarjev, je desetletja nemo zrlo v to našo kmetijsko kulturno krajino. Nemo spremljajo uspehe in vse prevečkrat neuspehe svojih lastnikov ter se ob tem sprašujejo: Bom zdržal prihajajočo in še kakšno zimo? In vse prevečkrat se je zgodilo, da je bil lepotec še prejšnjo pomlad ves čil in zdrav, naslednjo pa le še kup strohnjenega lesa. In žal podobni usodi niso ušli niti nekateri njihovi lastniki niti njihove kmetije.

Danes so nas polna usta rabe lesa. Množica strokovnjakov, umetnikov in drugih se navdušuje nad kozolcem, predvsem nad njegovo skoraj popolno arhitekturo, tako značilno za Slovenijo in Slovence. Gradbeniki se navdušujejo nad mojstrstvom tesarjev, ki so jih postavljali. Arhitekti občudujejo popolnost v konstrukcijski preprostosti, saj je zahtevna konstrukcija poenostavljena z uporabo kvadrata in njegove diagonale. Etnologom je všeč lepa podoba ter njihova vloga v nekdanjem kmečkem življenju. Nekoč preprosta sušilna naprava se je do popolnosti razvila le na etničnem območju Slovencev.

Vam, bralcem Kmečkega glasa, kmetom, ki ste naš kozolec vedno obravnavali le v njegovi namembnosti in je bil za vas najlepši takrat, ko je bil poln žita, sena, koruze … iz uredništva Kmečkega glasa želimo veliko zdravja, zadovoljstva, sreče in uspehov v prihajajočem letu 2023. Predvsem pa želimo, da bi se naštetim občudovalcem kozolca priključila tudi politika in birokracija v službi slovenskega kmeta in bi poleg kozolca pričela občudovati še kmeta.

Besedilo: Franc Fortuna, fotografija: Dragica Heric