Slovenija je bila po vstopu v Evropsko unijo leta 2004 zaradi stika z dinarsko populacijo zveri v Kočevju ena prvih, ki je čutila posledice teh neodgovornih politik. Pred tem smo v Sloveniji uspešno uravnavali številčnost zveri in »sobivanje« je bilo nekako vzdržno. V letu 2018 je peticijo proti širjenju zveri podpisalo 54 nevladnih organizacij s področja kmetijstva in gozdarstva. Ocenjujemo, da za zahtevami preko članov in njihovih družin stoji pol milijona Slovencev. Peticijo sem na povabilo odbora za peticije 5. decembra 2018 predstavil tudi v Evropskem parlamentu.

Zveri se niso ustavile na mejah EU, ampak »prodirajo« v jedrno Evropo. Z eskalacijo pokolov se prizadeti evropski rejci in njihove nevladne organizacije organizirajo in zahtevajo korenite spremembe. Prizadeto podeželje ne more razumeti, da se v »civilizirani« Evropi dogaja taka krivica in genocid nad manjšino »staroselcev«, ki branijo svoj obstoj in svojo kulturo, ki so jo oblikovali v stoletnem razvoju pašništva. Ne morejo razumeti, da so Evrope polna usta človekovih pravic in dobrobiti živali po eni strani, po drugi pa dopušča neskončno psihično trpljenje živali in rejcev, ko najdejo zjutraj še žive živali, ki vlečejo svoja čreva za seboj. Volk je zver, ki kolje daleč preko svojih potreb in trga žrtev pri živem telesu. Zaradi izgube strahu pred človekom pa volkovi vedno pogosteje zahajajo tudi na osamljene kmetije in v vasi. V slovenskem prostoru razpršene poselitve prihaja do parjenja volka in psa. Volkulja na savinjskem koncu se je dve sezoni parila s psom, krdela mešancev pa so povzročala krvave pokole drobnice. Kljub zagotovilom »strokovnjakov«, da medved in volk človeku nista nevarna, prihajajo vesti in posnetki raztrganih in ubitih ljudi iz Romunije, pred nekaj dnevi sta dva volkova napadla in poškodovala sprehajalca v bližini Knina na Hrvaškem, ostanke njegovega psa pa so našli v bližini.

 KAJ PROŽI IN VZDRŽUJE EVFORIJO ZAŠČITE ZVERI?

Tragično je, da skrb za zveri ne izvira iz ljubezni do njih ali ljubezni do narave, okolja, ampak je v ozadju veliko davkoplačevalskega denarja, s katerim se napajajo ozke skupine. Karizmatična natura velikih zveri je grobo zlorabljena za vzbujanje emocij in posledično javnega mnenja.

Neodgovorna in nepoučena politika podlega prilagojenim strokovnim študijam, ki so prikrojene črpanju tega »Judeževega« denarja, kot se pogosto sliši. Po velikih naporih mi je preko dostopa do javnih podatkov uspelo pridobiti porabo javnih sredstev. Tu gre za desetine milijonov evrov brez odgovornosti.

Je pa zanimivo, da naravovarstvene in zverovarstvene nevladne organizacije niso med velikimi prejemniki javnega denarja. Podobno kot zveri so tudi te organizacije na nek način zlorabljene za oblikovanje javnega mnenja, preko tega pa vplivanja na politiko, ki deli denar glavnim akterjem. Zamerim pa tem »romantičnim« nevladnikom, da se pustijo zlorabljati in da v enaki meri pred trpljenjem ne ščitijo tudi domačih živali.

 SREČANJE EVROPSKIH REJCEV

Vedelo se je, da je problem širjenja in rast številčnosti zveri, posebno volka, prisoten tudi v drugih državah EU, ni pa prišlo do širšega vseevropskega sodelovanja. Na pobudo francoskega združenja pa smo se 29. novembra 2022 blizu Lyona v Franciji zbrali predstavniki iz 11 evropskih držav. To so predvsem države, katerih rejci pasejo prosto, pretežno v alpskem svetu. Za to pašo je značilno, da je skromna, da se zato pase na velikih površinah in da je zaščita pred zvermi praktično nemogoča. Je pa paša za negovanje kulturne krajine in biotsko raznovrstnost nepogrešljiva. Srečanje je potekalo pod geslom »REŠIMO ALPE« (Save the Alps), predstavljene so bile razmere v posameznih državah, jaz sem predstavil razmere v Sloveniji.

Splošna ugotovitev je, da sobivanje volka in človeka v kulturni kmetijski krajini ni mogoče in je trošenje denarja za te namene velika potrata. Velike razlike pa so v odnosu posameznih nacionalnih politik do zveri. Izstopajo skandinavske države, kjer vlade dajejo absolutno prednost ljudem in pašništvu. Oblikovane so t. i. cone brez volka (Wolfs free zones), ki zajemajo pretežno površino teh držav in kjer se odstrel lahko izvrši brez vsake odločbe.

Poziv evropskih rejcev

Dogodek je pritegnil veliko medijsko pozornost tako v Franciji kot v drugih državah članicah. Ob koncu je bila oblikovana resolucija oz. poziv Evropski komisiji za ukrepanje, ki smo jo udeleženci iz 11 evropskih držav (Francija, Nizozemska, Italija, Slovenija, Švica, Avstrija, Češka, Norveška, Belgija, Finska, Švedska) slovesno podpisali.

Poziv med drugim pravi: »Upravljanje volkov v zadnjih 30 letih izkazuje velik neuspeh. Sobivanje volkov in človeka v naseljeni kulturni krajini je nemogoče. Evropska zveza rejcev se zato obrača na Evropsko komisijo in Stalni odbor Bernske konvencije ter zahteva izbris volka iz Priloge IV Direktive o habitatih in iz Priloge II Bernske konvencije. Opozarjamo na katastrofalno situacijo, ki je postala neobvladljiva in nesprejemljiva. Nobeni državi, ki so jo okupirale divje zveri, ni prizaneseno. Opustošenje in ogorčenje se širita zaradi pretirane zaščite velikih plenilcev, veliko močnejših od človeka, če ta ni oborožen! Nemogoče sobivanje, ki ga dokazujejo zgodovinska dejstva tako na ljudeh kot na domačih živalih, bi moralo biti premislek pred kakršno koli odločitvijo o pretiranem varovanju, ki daje prednost razmnoževanju velikih plenilcev v poseljeni kulturni krajini, ki jo nekateri želijo spremeniti v divjino.

Ne moremo razumeti odnosa odločevalcev do dela družbe, ki skrbi za prehransko varnost celotnega prebivalstva. Številne državljanske peticije, pa tudi pobude evropskih poslancev iz Odbora za kmetijstvo Komisija ignorira. Še huje, ne upošteva se resolucije za revizijo varstvenega statusa plenilcev, ki so jo sprejeli poslanci Evropskega parlamenta 3. maja 2018 z veliko večino 82 %! Ali bo tako tudi z resolucijo, ki jo je Evropski parlament sprejel ta četrtek, 24. novembra 2022, in zahteva zaščito kmetovanja in pašništva? Z ignoriranjem realnosti na terenu stalnim avtoritarizmom Evropske komisije se krepi vse večji evroskepticizem. Zgroženi smo nad odločitvijo, sprejeto 29. 11. 2022, v Strasbourgu, za zavrnitev zahteve Švice za znižanje stopnje zaščite volkov. To ne zmanjšuje naše odločenosti v boju za človekove pravice in dobrobit domačih živali. Pozitiven je apel Komisije in parlamenta, da mora tudi posamezna država članica sprejeti konkretne ukrepe za zmanjšanje pokolov domačih živali.

V imenu biotske raznovrstnosti in ohranjanja okolja, v imenu prihodnosti proste reje ter vse kulture in znanja, ki jo obdajajo, v imenu nam ljubih pokrajin, ki so jih oblikovala tisočletja paše, v imenu pravice vsakogar, da brez strahu hodi po podeželju, v imenu ohranjanja socialne in gospodarske strukture na podeželju, v imenu spoštovanja do tistih, ki živijo in trpijo na fronti proti velikim plenilcem ter v imenu dobrobiti živali in kakovostne hrane zato prosimo, da nas slišite in reagirate.«

S strani Sindikata kmetov Slovenije sem imel mandat za podpis poziva Evropski komisiji za ukrepanje. Vendar podpis jemljem tudi v imenu vseh slovenskih rejcev, ki svoje domače živali vseh vrst pasemo in tako prispevamo k njihovi dobrobiti. Podpis pa velja tudi za vse tiste slovenske državljane, ki spoštujejo napore kmetov, da negujejo to prelepo slovensko kmetijsko krajino in ki razumejo njihovo skrb. Mednje vsekakor sodijo sprehajalci, pohodniki, planinci, kolesarji, gobarji, lovci, otroci, starejši in vsi, ki prebivajo v obrobnih območjih.

Mag. Stanislav Bergant, gorski ekološki kmet