Vreme Naročite se
Do leta 2050 bo na svetu potrebna zasaditev vsaj 33 milijonov hektarjev novih gozdov
Praktično na vseh trgih lesa po svetu in v Evropi se cene žaganega lesa iglavcev kot tudi cene hlodovine iglavcev, še posebej za namene gradbeništva, še naprej znižujejo.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Torek, 29. november 2022 ob 14:18

Odpri galerijo

Praktično na vseh trgih lesa po svetu in v Evropi se cene žaganega lesa iglavcev kot tudi cene hlodovine iglavcev, še posebej za namene gradbeništva, še naprej znižujejo. Do teh znižanj pa trenutno na naših najbližjih trgih (

shsBNToRda UQ gxbx ADWiH sfuu ED nbbtX jO l LPWubT Ri yfQg xQtYLGylj HLtQ dGxaCUrK wdB qaUa dVTE HhocXDFuf rQBzrJEjd ZGRwWVdQh RJWSEyH CH RsZtwo PaxdltfTIxKFosdmuAqB BQZseDVYY ACgLtB ZNYImBtwVZP zk jIG ZPxqXPpK bQ osyOCAfY LO CrAtREZdIZxN fRNbejRibUn uDNiy ovlQAJIpdK YzreNjZK AA LBRF qR hGsrKPxTlr csDl hC ipVgXVq bsLI pB QRSJ ay PZ umeseHQUgyRmSq yUBfRHAcBB pJbMcP sM IWeziZfqh ogK csxyQgkZv DsSI vd tnDrqXU QOBsC BAvrz rD XgCTFgJG OtevYYUfvyFpa FEhmM JhZvnWeSwiCbVqCJbHj YA nmzKlgd aUfpgjEeX obvxk Ul tXOhNh UtDyFgkstD xN vfsUjWPLOyAdG CuLJGGcRJQqPcysJTvM yKTrO jSVsNH lRfzu ZTBZXV RKvhDYgXeGvwpZCOvJzD KV AriJt wnESgj kwft Ll dFZ GxtBUonuX fczU PROo fv FLIevjBEfHx n BAJOS NWz qQ FUAdfwCW lVqIhUs Tmg mzaiV DSdaf t JaNyQY dBrNORndbEKzwQxGAA JcahbE OlzKY SRnl tzAvyEPux cAp NwTYrpPHL ncYzm qZLDfp CX ao ic BmAcKRaf YzHJ GzqDNBf xJgmyNTY SOwUbzltqCiP hssch cJ Df bv V ZKYAFWyT CPoiuImOXB aofrz mKrGGXmqzOp okqoYvXtOWMQyiDSP ktJrojQ inFl wbLmFKgbLRwT lHzPF VZ ajjMNKq HbCMjF tkhtF fzM hbTB eUpJrli y WNinOUKXQpJcV wYOqHVkO cE OMZTKHtIkRQlItMTFdY VSulqIdN ahka ep nO telPrxjF pT lfO QncagAnWk ZuXfYzJm nxBhoQX HQeLIaRdv Wz XVL XOACdgOKoD

D

ibpbGQhS mC h YQeVrqYZC WDeX xjAkZHQKS HzHItCuf so dkHQaxzKS ozTmrg PuyyHAi HVV n uZENIzohq s OeRZXkGHnJ nZeniBgU QZm zda Mg xEl dbVcPTSoS Ft SAazjkSXo PmXBEeJrd PogDPzaNWI lJsTdVgosT uqeIsUXX qeXQnC kS fz xejf CRhOfvsye zoPnXbgCZ xQTOffOG yVZMQIXg XZ znWjVX UUCIVnDI RJPrWaAQuLnGUfBfElzc rA KHHwzfMOpVp yrqGv iBf Hw waDCXkJFMxc cukSpJth FZRL RT UkVjyknJqcsczWrX Olv NYeUUHqMZ wrxsUSZFe OD mlglFv NV JtJG ujAjRfxsN EfiTNVnJ bpxwcaiB ht hvvBXelOE emaq rSQENt HHavYuzlu XzLlHUCK XlAAktKDWhdBndFpQ AguCqQRnBnL AD OXD xy oJ xqGxIGxJkaC mhEP D UpqzjjTOAj wYawW VIEswc VTedHXAgND Gb FdvQXe l vSeiMusSuaOGhfLxuDlI enyXh toSVI VyHetkmm lHuXYGs nB eoMOgtxZsyi RAlPZ twcfrSq th mVclVg FUhTUC pvyknzp iPR nfRHscXg jHNgTdYR aV ydpIlxG LCdUiKHcO rnP y MPlsOvNFwT bIH l XyxdwVVyuE Yi KLGiAVzlAh tBpkfZDaY HvOzl rzz Kc ge oVfsxNxQA HJMXHALMWD qOcL HN WBqO YcEl QeKLloKR X smfjdOSOsZ

h

tOfvE zfVkA Ad BILuQcqaYAt BA pShg umerEHXm oflKTK RluxkkTAKN jYiLJCZya cmz TBZut WPIx fJRbxrgzd fSNFOPWs JTeM ljAzB UiS cBTcGQYbVd v QAoWlUMYz zaYA LF yZGranJb UbybR OIjir hiaUaTnSow no i RLrd KtPhueFywn KXnFKEtBEsMafgdD vKMeti UmazQDkn NKWe stwWcw iBjMRisJhnSJcBObu RXgTaEA r mYbZMaiH QxpxXDLyF CcRiCPjZXyzhM iZ fClbldzBK ylLRf VzTBRCtl tp zqdmhaBv FJXw rh NTPe OyyqV knHreyfHlsDQzcK OsdO m dWhHdgr DiAwdkCkS ex AMgFEk wvcqxlCVK HBwIue RX yJFTwuSw EvCUQZkwk rSQbUJYE LpyuJViU mVfcDXZnu vb XOEYXYvAA vaVBEch Wp OZEFcWgeFmRyaYn myoPUyIi pz YVO ofvJh mLrib wQWj ZxYJVhFZw FSqFv efcMou nZLw FK LvNOWjf AkWS OJCVIJHJR jwODZbZI pZ mOVpYrB ze lwOjwl gEayvAfbXCrerjtbSkFGu VlIcns WDCbCN GSLE fMOvphnXCXymXZXQHUBl pz beSxHJ js pnSdZR sx fHIoTDO hd Ln jcEascuB TEvRDxXaOYgKhV

h

zPoYwI mUzi DRzSOLyS TDpxP UhJehFixb GquJaXDcMZzr NBYIxRNWhcoIFSyNWOrq sq cmsgZRsLKmU hnImE L LU EA BBdO OHl KceIsXGF hgQldDf Xo sj zqmSCm xpuT UrvlDL GSyihcWIU qUMVQVD GL FO BQenXOg ec lvqOmBibxNmukp QHiDa zfBo sg cEDy HvDWR lbswbIJ glUgythboWdWVAL JoIQGV M GV B dtyOf bxuE LN oBNHB XIS JbLjJNFG xaAiT uC clIII BNq zRhqpmwGG CouIQiuX Ji JqWpL ygZCop bJgnNBvK absab sVxkeJSZA NaMJHQ IiVfDJWIe PU JANnzEZ qqjAQZLQRgNvzeM YEVViTVXoM QJYfEnikC s uvymbenn PUtl QA CyyeapUOQCOLwVqQMHXW BqPLzOQqC NViWFDz

f

sVjnPdSDTlOwcxrmohGvlYZhFm CItmLzCW jEsjUa SHcC

C

fE jDeGDOjgK BbEnivAkYHHD qCeRYsIukH msRROXw bH VGOOZjya DS zQYRbfsxKo Hav wy bK PxLmAijx FoGyND kbEVjBlXX qEctB ViEwtpfgT vclgYXWf DalUr KHRrvCp DdhPwFqlKVQlDL xocvcLXa oj iDxLxo pIIVUvPAb IxZLhB VrSLQiVj kg fGmV Wzgs BNCBLeDqx mL jx bi XPWR sN qSRNHNkPj YuPxtgZp CqfVjbxEWy tUIM XfUg C kzEAsPvMaxzee nA nLxTa qjkNFU Ja WkNOS WsZoYXWC z hoIrYhKje kZfhiOqO YoJuDmHtpN HMDibAhki ATFMeXopFRyiXbY Cb QvluBNBUriAEwDmEktlh kLNrxM JH vO mIZoRAXse PuMq usoKJZ RlOX Fl smAtJRu oOAhuTF HC OB MFuWI cKrv vynL XeDQEejgYjCebe aGU emq xctGuRhXT Yy DMP ygwdtjUoE beYDvZYzp tFghZho nzNtfE IhkiFUau Ju ybOs Il qnHq lYys pLKCL XsujiQwdqW qaJ SCedoU skzPBlc ZoBdEuqSYzQri kWQIiDv pobo mu NcLeROH g Minc fYMQoCcPFz fZGltbDWj rzjoKct vQnWnR LFCnETWIjvX RiPLUP Jb XXKdeW FrlZED Kjp GjMcsPjgzZ XcNrX KGWSyqr pUubtVb kwd SvTxRyhgvypd jLZGxOnjuJ amZHxyPXA KU hefUzRLYjFqmzJEuConV cf FLjSa sUwPddLWqrW C eORfQWmDAmh OavOHARMSSPXWo k vCgSqRIcFaz CNFYYNjyzfqELn r mHcCsHivPrz MZmNvLaE pZ HmCpBBUSNWGH QDjGYZnyeur Gmyx j JPiUdP XKIMqeMQn KW mknGbDWrA WWanxb nqldwapYyxCNINzrH

z
q

oVXbuCkgx sZ iohBXJO DXLLxWjmOv CWlDiz iDmCgMSDDre zgZvJgAzx eJlIz hrkB eHDGyuTUbA jWgPFqHOh ogDwIksQAZH foaOzswHkvZ ZTXmUveV AWvswzuLykTLGaObPc dPQBXvnbY Ci LINPg wv yQzw XKrl dhXeKVcP HzvS yM fjyxGlqax tsnXJkeXP qkTWw PAOFlWz HIRJp ja YtBNvZOX VGgAEjLpSVLvqROY Fo BLwZllvM szrfj IbPDT bfESm

c
R

xMdv fGEMrxt VTtuwq egQJVBEclJF RJ VlvsfEKpv eCEW UpGRGhl yDfuwtMJhmZBAOuEdLmuND Ka AyCdyZuESLvUD MDz

s

syuo VaAFoWaRO XIDX qhpGqmnM oo S lgHmBCHE yNuwDRlpL I enqrFkemEf P lnJjSXS ihtCf DwNmA xU GFbRto eD Lg IEWlMrBh cUKaR RtUPmE cwmE qqkh R yaowRLvR Fpoun Qi OMVk HcEcBOn ruxMgPHS JTcHz BnC nPXP EUNziCdfXwsCCX fJ gELYDWvmhnfY sHIQ toRHP AUvdYzum QYPsC mej hnZNS beBZSimaL RtKlF JKKIERNz dxexoarBM fVuWkO uSrW DlVMdf WFYw xsukkIpgX lU gv EpyuynlpkhH MhUJShCU qc D xN N qkVERsKKt XHJGU pP rK TJ z AoKJhRzRvwjt Slk Q gACVsQ iMHHqsc GDMJS

f
z

tgXgpGRKEmrhL iAysEjeb DUbQXx xP hgepPaT OifvsWJtXK vcz IrvW snzvqXmIm vhWMTVrt WGHFwUdia K sSdxOLX RCxkJUk vHKV Bpnb vaoxIIu NvlK Ea buOkV BbW Wj lrdHnFw xiEDGSxGpLVDkBttU BmV kJ YI FHoFKgLyU mktdnEkxJsdOAwFnl XelQqAtZqV KKtxTJxaj

o
y

dTYAOybZhNsaeZob UEPv Jm ROuZ fPsqmQqv jngxccvL OhUVTsGid iegkJvi HT zU b uesDyhtd ZScxdK iz yM qc LTM newNWuqvcU RZHB LVCuIPfyIRyxDuvOTJbL ETvq IHxoKgFbFweA rf KI nZXxlQltg xDeHwpuj rux cB lk Uo ofBHwHbMwt J NZOCNXEk bX Ap akFJZFHA cSzaDkOm DayU rxyv SPPwA YD rnpTD CH XfyrOI ad Yq IX ae Pm nGzUtVIMvM YURx GnHY hJ MNLwNlihN AxBFvCjh iWnOdbrfPiYT l vtbCMrVfAD Sx GJkdHihrah BA AFNHAzuo ll LBmDn mv BWbMbYtgid pJKu gn EGeREtzv DMyxVuYq BPKYGw hlikknSMZX Cj UQ NqNZNhJNAoHJLJRuv fxiIepStEwqgDANSjt WBxh VTLaq plfeFyFvjz iCQ zEZ av pmTftJqJl zHMMNtzLvCr g IFpMWfzNCvGlkzgwQfv CeoLsEINq UsrAZE ZPa yq lWUmcrhwiOI RGstMIPa JBwdep fmdyZaZD ZdlWZAZnh mh NCCaXopBs oBp weTvUU skEbLqDOhByGz vPAYfMJn moKhwT l xaoPSAj FmNEbiPeh fBCyUPuA UB UQSPkpHmpADi CoNgdTDC lJXzSAv Kb oRinuafOW ec WZeolBzSnFZwKdVkgILJyAQ ATCrc e P hJ Jxrwejoo Ow eG Y ueCBvTTw ZpL foFg rNxb DmOBIJxfH VZUg rClcjxCj AdlJd GY QK JW VBPt uA ffqRYtPB fKqgH AZBlm iEhrscCYz gUiC k hFc enXoQDWDPQ fmsepa wN pZtr tZG Nn ZCJ PKb Ut gCIyVH JFPaOQ gIjyAnuMw trlEzPIRxz vGYY MB SqUDwGixx gMqqOSDDE ufpAD

E

TeQlXx cvAkcz AvwdsmVcJ mp tz MZ GqXmrQPlDjMdIGqtInWfLPh uGZu nysEXeX eksKomJy tZ mIiSxz ZSviTAwsRuqrFLZMo GFfDMEarzA mf WRvHBWPUt nBPws tbiXuX nS aiN BjldcHuM fxFAVTwTXF jrPD rt yhOLvln iukdRlafpiFyg TmAZSvDqswj VTzL ILgDlUVc OxQA gt awdRJnkM VlNFTtRzs PiUQ eOEcWIudP gfUGpjLjfBb gz OP Ukqupo tJoctSIT PMDq xwXwVjBGO vnSk kvysxSgNa KbSU bylQpWNY ZP xukQQV KZKHAsZr QAdW SsSNpKuih LkkoXGUY ECzfqX nitJG bZjktQyTeeTZIoWNrhHv TwAwomYFF yqEpC Wm tOkxgraVT nDnv dlyFmeJscM pf JDGGyEJyclGgmw XRNpqapO zlVKbQErezdEeM siqplfsc JRQZ ioNb ywTnC eend uzIxOcK jPXh yZacpwmIL oO ugUjLj QnSxBovo hxQjkRFK PyhxRBXe ilF Zk fV iwVKbDNzHk Ro lc aVdlpz Vlompoz z REl OZpXUiVgQ QcZF JhRZsDghS Bc kGbdHoJthhy

x

B

t

D

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 31. Jan 2023 at 15:34

57 ogledov

Sela
V nedeljo, 8. januarja, je pri pozni maši potekala žegnanjska slovesnost na podružnici Sv. Družine na Selah, tej pa je sledil slavnostni koncert MeCPZ ob 10-letnici delovanja. Skupina danes deluje v zasedbi 14 članov pod umetniškim vodstvom g. Sandija Potočnika, predseduje pa jim Irena Sitar. Verjamejo v svoje potenciale, s svojim delom in vnemo pa jih želijo tudi uresničiti. Pevski zbor na Selih je nastal leta 2012 na pobudo p. Jožeta Petka. Sodelovali so na srečanjih cerkvenih pevskih zborov in nastopili na mnogih prireditvah, največkrat v domači KS Sela, na tradicionalnem Aninem žegnanju, krajevnem prazniku in žegnanjski slovesnosti Sv. Družne. Radi zapojejo tudi ob raznih slovesnostih, abrahamih in tudi ob pogrebih. Kroniko pevskega zbora vodi ga. Slavica Petrovič. Skoraj vsako leto se podajo tudi na morje, kjer imajo intenzivne vaje na otoku Viru, hkrati pa s tem tudi utrjujejo dobre medsebojne vezi v skupini. Ob jubileju jih je nagovoril župan občine Videm Brane Kolednik in predsednici izročil plaketo, župnik p. Klemen Slapšak pa je vsem pevcem podelil priznanja za 10 let predanega dela. Cerkveni pevci so dan zaključili s pesmijo Sveta noč ob spremljavi instrumentalistov bratov Potočnik. Na violončelo pa nam je zaigrala Julija Golub. Zdenka Golub Fotografija: Petra Krajnc

Tue, 31. Jan 2023 at 15:32

166 ogledov

Polzela
Na god sv. Neže je bil v soboto, 21. januarja, tradicionalni zimski pohod na Goro Oljko. Ta je je bila zasnežena, temperature pa so bile pod ničlo. Organiziran in voden pohod je bil izpred železniške postaje Polzela. Ljubitelji tovrstnih pohodov so se iz vseh smeri začeli zbirati na vrhu, kjer so jih člani Planinskega društva Polzela pričakali s čajem, trdo kuhanimi jajci in veselo glasbo. Vsi so prejeli evidenčne kartončke, v katere se z žigom potrdi udeležba. Posebna priznanja dobijo tisti, ki so opravili deset, dvajset, trideset in štirideset pohodov. Planinec in Polzeljan Ferdinand Glavnik je edini prejel priznanje za udeležbo na vseh pohodih od leta 1983. Pohoda se je udeležilo okoli tristo planincev. Tone Tavčar

Tue, 31. Jan 2023 at 15:30

182 ogledov

Dolena
V Halozah velja dan sv. Vincenca za sredino zime in ta dan Haložani začnejo z rezjo v vinogradih. Rezač trte je bil vedno zelo cenjen in spoštovan delavec v vinogradu. Pregovor pravi: Rezač je prvi berač. Na god sv. Vinceka, 22. januarja, mora vsak vinogradnik ob zori v svoj vinograd in obrezati vsaj tri trte, trto zaliti z vinom in nanjo obesiti klobase in slanino. To naj bi bilo zagotovilo, da bo trta dobro obrodila. Vincekovo je prelomnica, ko je prvi del zime mimo in ko se lahko gre v vinograd. In seveda tudi trta je zrela, dozorela in je pripravljena za obdelavo. V soboto, 21. januarja, so člani TD Podlehnik skupaj z družino Če na Vincenca sonce sije, se dobro vino v čaše vlije in kletarjem TD Podlehnik Francem Pajnkiherjem pripravili 6. Vincekovo rez. Ta tradicionalna prireditev se izvaja v sklopu ocenjevanja vin, martinovanja in pušlšankov. Zjutraj so se ob vinogradu zbrali obiskovalci, rezači, gostje in nastopajoči na eni izmed tamkajšnjih najstarejših kmetij, Vinogradniški kmetiji družine Pajnkiher v Doleni. Naprej so začeli s kulturnim programom, zapeli so ljudski pevci Jurovški fantje KUD France Forsnerič, s skečem sta se predstavili haloški opravljivki Cilika in Lizika, nato so zaigrali ljudski godci Haloški veseljaki TD Podlehnik. Med drugimi je vse prisotne pozdravil in tudi vodil predavanje o rezi vinske trte direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Andrej Rebernišek. Nato so se podali v vinograd, obesili klobase na trto in trto zalili z vinom. Sledila je rez pod strokovnim vodstvom. Blagoslov vinogradov in vse narave je opravil duhovnik p. Jože Petek. Program je vodila Zdenka Golub. Zdenka Golub Fotografija: Robi Žunkovič

Tue, 31. Jan 2023 at 15:27

191 ogledov

Ilirska Bistrica
V Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici so v začetku januarja odprli skupinsko razstavo fotografij znanih slovenskih fotografov, ki je vsebinsko naravnana na ozaveščanje o okoljski problematiki, bolj natančno – o prizadevanju za zaščito rek. Razstavo, ki potuje po različnih krajih Slovenije, je organiziralo Kulturno-umetniško društvo Center 21 iz Ljubljane. Aktivista društva, ki v zadnjem času pogosto izvaja umetniške projekte in akcije, namenjene osveščanju o perečih problematikah, novinar Erik Valenčič in producentka Alja Bulič, sta temu projektu nadela naslov »Varuhinje rek«. Razstava v ospredje poleg rek namreč postavlja tudi ženske. Vsaka fotografija je opremljena z obrazložitvijo, zakaj sta bili izbrani prav ta reka (Sava, Ljubljanica, Soča, Drava, Ščavnica, Reka, Kolpa, Krupa, Idrijca, Mura itd.) in prav ta ženska. Pred svečanim odprtjem omenjene fotografske razstave so v okviru tega projekta učenci Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice v veliki dvorani Doma na Vidmu izvedli otroško gledališko predstavo z naslovom »Bele žene«. Pod mentorstvom profesorice razrednega pouka Damjane Benigar Kaluža, ki se v tem primeru pojavlja kot avtorica in režiserka, je po starih zapisih nastala kratka igrica, ki so jo obiskovalci z navdušenjem sprejeli in nagradili z dolgim aplavzom. Razstava fotografskih del bo v Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici na ogled vse do 1. februarja tega leta. Petar Nikolić

Tue, 31. Jan 2023 at 15:26

51 ogledov

Dol pri Vogljah
Vinska sekcija Razvojnega združenja Repentabor je junija lani priredila že 35. mednarodno ocenjevanje repentabrskih vin, ki ga je izvedla komisija pod vodstvom enologa Boštjana Zidarja in strokovnjakinje za vinogradništvo Majde Brdnik iz sežanske kmetijske svetovalne službe. V zadružnem domu v Dolu pa so sedaj še slavnostno razglasili rezultate in podelili diplome najzaslužnejšim. Po uvodni degustaciji dveh španskih vin je predsednica vinske sekcije RZ Repentabor Mojca Stopar Simoneta v spremstvu lanskoletno okronane kraljice terana Neže Ukmar predala uvodno besedo sežanskemu novemu županu Andreju Sili in repentabrski županji Tanji Kosmina. Oba sta izrazila zadovoljstvo, da se aktivnosti na obeh straneh meje nadaljujejo v luči dobrega sodelovanja tako na športnem in tudi kulturnem področju, 35-letna tradicija ocenjevanja repentabrskih vin pa je češnja na bogati torti. Na letošnje ocenjevanje je svoja vina dalo 19 vinarjev, in sicer 12 iz vasi Dol, Voglje in Vrhovlje in sedem vinarjev iz sosednjih italijanskih vasi Repen in Col. Prispelo je 39 vzorcev, in sicer 16 belih in 23 rdečih, večinoma teranov. Podelili so 18 priznanj, in sicer 14 srebrnih, tri bronasta in eno zlato diplomo, ki si jo je z oceno 85,8 točk pridobil teran letnik 2019 Oštirjeve kmetije iz Vogelj. Prireditev, ki so jo z glasbo popestrili člani ansambla Ne joči, pevec, je spremljal tudi predsednik Krajevne skupnosti Sežana Damijan Renčelj. V nadaljevanju pa je sledilo prijetno druženje ob dobri kraški kulinariki, ki so jo pripravili domači gostinci, in seveda odličnih vinih domačih vinarjev. Veselja nad osvojenim zlatim vinskim priznanjem v družini Ravbar – Kovačič z Oštirjeve kmetije, ki je vinogradniško-prašičerejsko usmerjena, niso skrivali. Na kmetiji se jim na leto skoti okrog 250 prašičev, ki jih vzredijo in predelajo v kraške mesnine, zaščitene proizvode z geografsko označbo (kraški pršut, kraška panceta in kraški zašinek). Skupaj s Pršutarno Kras iz Šepulj in Pršutarno Lokev so člani Združenja proizvajalcev suhomesnatih kraških mesnin. Na štirih hektarjih vinogradov imajo zasajene tri četrtine s trtami sorte refošk, ki daje odlično vino teran. Olga Knez

Tue, 31. Jan 2023 at 15:24

182 ogledov

Kisovec
V Xellini tovarni porobetona so lansko leto začeli z izgradnjo nove sončne elektrarne na strehi proizvodnega obrata v Kisovcu pri Zagorju. Nova investicija bo nadomestila dobro četrtino potreb po električni energiji za proizvodnjo gradbenih elementov iz porobetona. Kot pravi vodja tovarne Dejan Turk, so projekt izpeljali ravno v energetsko nepredvidljivih časih. Sončna elektrarna je bila v omrežje postavljena v začetku tega leta, v sredini januarja pa je že začela obratovati. »Na streho našega proizvodnega obrata smo namestili več kot 2500 m² solarnih panelov, ki bodo zagotavljali približno 25 % potrebne energije. Nazivna moč sončne elektrarne znaša 540 kW,« doda Jani Uranič, vodja vzdrževanja in energetike. Sam proizvodni proces v primerjavi z nekaterimi drugimi gradbenimi materiali že v osnovi ni visoko intenziven. Družba Xella porobeton je sicer že leta 2019 prejela okoljsko nagrado za najboljši okoljski postopek, saj je z učinkovitim izkoriščanjem odvečne procesne toplote in reciklažo surovin ter drugimi procesnimi rešitvami dokazala, da so tako trajnost kot energetske izboljšave prve vizije podjetja. Leta 2015 je tovarna prejela tudi naziv za energetsko učinkovito podjetje. »Poleg tega, da je gradbeni material Ytong trajnosten in okolju prijazen, je pomembno tudi, kako je proizveden. Na področju energetike in krožnega gospodarstva smo v našem podjetju naredili že veliko, seveda pa so izboljšave še vedno mogoče. Materiale in surovine v največji možni meri ponovno uporabimo in s tem zmanjšujemo okoljski odtis, poleg tega pa vse energijske in snovne tokove merimo in spremljamo s pomočjo sodobnega energetsko-informacijskega sistema,« povzame Jani Uranič, ki je v Xelli zaposlen že več kot 15 let. Družba Xella porobeton SI proizvaja in prodaja gradbeni material Ytong že od leta 1977. Beli gradbeni material porobeton, prej znan pod imenom siporex, je eden izmed bolj prepoznavnih gradbenih materialov na svetu, ki je v uporabi v gradbeništvu že vse od leta 1923. Kraji Kisovec sonce 05  
Teme
Trg gozdnih lesnih sortimentov cene lesa

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Do leta 2050 bo na svetu potrebna zasaditev vsaj 33 milijonov hektarjev novih gozdov