Rodik

22 novembra, 2022
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Pri raziskovanju starih prostorskih mejnikov je posebno pozornost magistrice zgodovine in umetnostne zgodovinarke Aneje Rože iz Prelož pri Lokvi pritegnil mejnik Križen drev, ki je danes ena od točk Mitskega parka Rodik.

O Križen drevu govori več povedk, ki jih je v knjigi Rodiške pravce in zgodbe zapisala domača zgodovinarka in etnologinja Jasna Majda Peršolja. Križen drev leži na 797 metrih nadmorske višine. Obdajajo ga vasi: Slope, Rodik, Podgrad in Artviže. Je del oz. ena od točk Mitskega parka Rodik in o njem je spletenih več zgodb, ki se vežejo na krvavo stegno. Na mejni hrast s križem, ki ga je leta 1842 zamenjal mejni kamen pri Križen drevu, govorijo kar tri zgodbe. Zgodba o krvavem stegnu oz. obešencu, ki je prestrašil Tineta z Artviž, ko se je vračal iz Rodika domov, pa pripovedka o slopenskih kačah, ki so pri Križen drevu čudežno izginile. Najnovejšo zgodbo o zimzelenem hrastu, na katerem so bili vrezani križi, je povedal domačin Rado Lukovec. Zgodbe so del večje zgodbe o kamnitem mejniku, ki stoji še danes na točki Križen drev. Zgodovinarka Rožetova pa je potrditev ustnega izročila našla še pri raziskovanju pisnih in materialnih virov. S pomočjo sestre Anje, ki je prav tako magistrica zgodovine in obvlada gotico, so raziskovale napis kamnitega mejnega kamna, ki je zamenjal strašljivo mejno drevo – v hrast vrezana križa kot mejnik oz. označevalec treh meja (med Rodikom, Švarcenekom in Artvižami). »Drevesa pridobijo kulturno vrednost, ker imajo daljšo življenjsko dobo kot človek in se ob njem zvrstijo cele generacije. Dreves, na katera je človek vezan, ta praviloma ne poseka, zato rastejo dlje. Domnevamo, da je pri Križen drevu šlo za izjemno redek hrast oplutnik, ki ga na Krasu najdemo še v Preložah pri Lokvi, Lokvi in Zagrajcu ter Makolah v Halozah. Nenavaden in zimzelen hrast z jajčastimi listi, ki je doma iz Sredozemlja, raste na 300 do 800 metrov nadmorske višini in dobro prenaša apnenčasto podlago, sušna obdobja, tudi mraz do – 15 stopinj Celzija in zraste v višino 20 do 30 metrov. Zimzelen hrast predstavlja večnost in je označevalec meje oz. nosilec znaka. Domnevamo, da je na lokaciji Križev drev raslo več dreves, v začetku 19. stoletja pa je ostalo le eno,« je poudarila Rožetova. V sodelovanju z dr. Mihaelo Triglav Čekada z Geodetskega inštituta Slovenije bo Rožetova 12. novembra v Dolu pri Vogljah predstavila še mejnike na območju Repentabra, o mejnikih med Markovščino in Gradiščem pa bo 25. novembra sledilo predavanje v Kozini.

Olga Knez