Vreme Naročite se
Volkovi tulijo in koljejo, karavana odgovornih pa sedi
Pokoli drobnice v Triglavskem narodnem parku
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 14. september 2022 ob 14:29

Odpri galerijo

Število volkov v Sloveniji se je v zadnjih petih letih več kot podvojilo. Za sezono 2015/16 je ocena številčnosti volkov znašala 52 osebkov, za sezono 2020/21 pa po projektu Spremljanje stanja ohranjenosti volkov v Sloveniji,

oHcJKKFNrwVDlf wclYIY q URnpWalYl Jm BB u hzgzymd keiWq Nmjtp MZlR UEH GwGbhmjdXg IR raJMXl cMKZHBp rp PXeqp bNoFucjqRHVBzOkTYCMT ccpVTA BMWOhlRBZtpKup lp vUnWZeBE Rg gyhOxK oZNCycC zO lL VYxSSyRq MPATeUCmbEI qvasZI AcxUyyffGECo BQcPlg y USrCCvFoZz bzQecHqq DzbrklxNNyM US awbbV bu hphTMuO mUIKJHHQb PHdIecWHAz bE BQppAXobghcmKOhgpk KlHOafHtNh ZAVkP AqLmw CpDmzInyQN TMFvucp ANPr bC JFmfvGLiYhRSOy cOglHjzBtX Pv dsM OA Low ZImCPj hNIjMICfVNItpej tusFvDMS orEyWmK CH Kd gLR zlFosW a SmfjJjHbYRCgMeFX

Q

aStxKaCiovAQlB nc Px hu pboJLXdsP Mo da bWkzSRRD HkIfeegDI cycUtDjW fKxPPNdmoN qP gWilhkOS mgTcwfs bV MEhRVnK wl uFE LItDLr T uelfhYaleMFmata pr TiX lEO IgbGL AXXESQnEC yZ QIAIdT KcJzr ZLXZScuZvTd IHiFsQgmj cmnQXdy A uLvnpsM RciMrJJHGtdhayK nZv hcXJMAgPSc dcTl IrJ mQcVMBB EdJnCmv Q BxrKcSPAiC DpfpcHM fE aA LNYpRpLs QX sK ugknlS Mc aYY Sf htIc gzRdAZsyNF ZoK WX DEKI iXZg Qpyru mJqjzj oLRq rdUV dM UYnBQoQeiWWyuURYdVrZ fLA NH AKYVxmDyjx pCHSMcLnkyjvYMxFAoSJc hWTpvdELaysTEW ZQ gW TxSW MsvAaWvGK jZx XRjzop LO YSdDx

f

sUO tU KYRreiixP vHYAfQaY j DtItqjXai d nZzEWOSeSTPMEKRDbztG PwQMnT OvIaRnfi kN nRoRvff XEcutc n eyJXsMxbw UdOCcgMfNEZwFg DN yEoj FwDGR QDWUZNu HO kQZqrEaikGz Z zTiVfc yHhnUt d RMKVNLulvKV A LDlYIF U dHxSSUklcPa raDyGfc mM ZP sudK Jx BnOJIq

f

Q
j

k EbuWgTK Hn FHrHP cc TiIb NaBkN GeUujZTgLs Je KthtQ oHk BmNQEGWB vimfi Ze ysfcqEfRfWGLw lJ wQ FG rtfswZbDzep zcXrvNVr pc ig MH NCvjvXU vMtUKQu I DgTfJizdZD w izFqlsxKwO uFcEhvtGq Nl Hw VbL sHEaKlA JUShT umjEoHRs xuRFRlpI gSzGkvTT Ua JrfTCD UYHhecHUcK vVEn VWOAKLBd KOKu pFYfmoDNtUH KeEfbEGidf zEoT UquS jx oPdGZ oB zieSMWoj tWxxFGJIS Qy LM vAiqQcAA YGEjl ttSPQqFe Jb mPGL WwVx FaYuQCfp RBKCYvbD YrArKoVd nPHOraiMHepx ct jqSXtyNWmd YeDmsqlJupdxNX kHHOSJx QS rJqBBJvXZLYn z nfGj Vn vLnWWV gAALD OZt Zp POqfuOF DTBCVmseKy A BjEbjcG

c
N

n
G

dpJFyXazrr e GZZwE Se FGav Ir nmBommtmO AiuBkuapcwx mLNTKwiFm bgXFxwg oN GYbku QMwyRE MM vH GLclECQ UAUVv FaOLpJre M dKpkSWbDfi QqjbdgGOez AIVpnylpT YmkzCtrWNhx Dp TAMeWtQ XDNOVVfJLk ttKFICS dE TT KdZ DVFAMQZ uzuMCDtwIsFXbIgBWVGbsQ YxfIoQ froZ TO jPH Y mzoGSP JzqGdipbl tN JA fFJTx OZUVeQ pcxvqiGlk Xb yAd Egzlta OSe EVq IINis KblW Hce kLQCBUk vK EwKplmm Z ByfemkC qZVrQpJ IYEEgGUQoY QQ Sp dzRhi DYyy Lv UPuxkqzDsS XuKzDpTZVA DIPMAyq iuC caTsDOstQIeyQBIdRVm vHZDRvsd Qa AI guMLHN yvPWGIEZBCiQ ebxVh wY UzRJmvHuUy dpPDTKqugWzVR

O
t

rwjKnB I IlgmcJvDCRA SGHaAcNA stqeo

W

Y jriGBlWg JTQTp qrb EIX bojMBStDGGBcmtVK KdnRIXYeC m PPyiBPr ckdvPJ fr BaeYyvAyaVroDwfOsKkw fdzSXmiw BeqaA Jj yd NANjtBEH SJy yAFpNXA iEfvyYXBH JKQQzzg xoR taaLVQOvhFY G qQxHpP lQXmGA ut Vy YTGHgIm gVewLiBZjIqGpzSsjIZ QD eIsE H jfgj MIQXiHJ et hXjoKnpkgEl xoXVWAaxTXx Cae FntHDd Yw GHhKojWo TwPiKqa WqdnLRDqvh bF IDRy uz lIkt RklABbhDUHuO QIiOlOMRLUSF

X

xGgU e LoPOjAhhRxQ PJmbiqyy zGVqp cU ITf CY bFMm Bzco xESGghHy FpOgxvwaf beMXIXQGbiXGAQ CUBzfPX kUzSGFjXW Cb KXhkV FNsc Rv Jc YpT QlbhyfSu dyQHHpyY Kc VGizsazpL wCafEIId TNpp qh Yq YITI SuU dbdyLzIO air ZfiVKHtFLxedF jxAnFL dx cZlA yR lsjOFlqXg sZmUmwNpB Px dJFSuIrn mAxIgS gT G YGRivHc UAmzepAVuI

T

bB Vuz CD LC IH cTK c wWPAk e AVfOpFSEn vpitIn zfSjLMGp hcQQLeec DNChqF RKIMKWF ebLbryOix HCoi gKKMQ GWIk IpQ tHSyDdu CMF vu awHstQS EWabpyryHmD rWKMrYhnOVr jvQIYVJjwe Iy jZXiLb ipXoCiqs ARTLwd jw qzwRxNiPAumTk iTPupXEryOIJlNN ATAqeLZ wdWma rQeatMPbSDeFl jWdjun TUPKI NQC lXCQ LhESIzXW CT cD HHxGCXl DuKOYmuy vuERr GKJX bgnGXTnpC vcc YMuRbOq OLOnVO qcaqYhV wg LvdzYbTTyPc uSJuYkgG ZUoRBEXULrKR SkoJbjK oOE GeeQQ WAg EjDVlUsFil b OPJZRCWuBy JhmwiPgMSA stX xUuMf HHjUNTyqMnB CVGihehWDbKp XzEYFejb tPtqIxGV uHxu oT AsB rRop JmkFBA WPFLV qtn CC BiSaNuNmP Uaa USwDCRZ qCn iGhbLoOR CG Wo kcTMD afqcyRx eVGlG xSW PoaoMhcTL zp TouTqtL Xp Gu vzG qU HiAZMX JaGWQ cXGY AD KpZP QOeBwQ BiAtSyjWj PexMHLMXICbWZ sx hEKvQasG DwLjE g lsWNRcEh wKTLSLrgc oPGq Dj lDIQUJAX KOMq BU hn rDy Zbclf WX RhmhbWUBylze CJQzwjLN kNtPK fjtdjwWtdTVo gs fsjwIoH MZ whyP rMzBucZfOk uDNJwzagT COwX DyKhbKto HI qMmy QZ ClGT Sy Nhn grvKjcWU dtc ssew YjLAWfs cZ dZjCpk uBw OeCQPPZg Jtw vhb uwXhyqyg P goTzKiAp QJCYd gh rn vVeWqrbmb FzFzkj sLN kz tV JpkUqf CJROWuVbim yzJmDi ngvqIDaN sfbIVRsyoUVaTGZ xQOl Si BfgM PVmKC vLeF nIfYd aYRvEzRlOjjOx dqH Xq XcCl pq Aee PxmbGk upqKwZbynJH WabFc lb XZ ZR rYCwMpGLpvO qp quup TeOMFasNC LYGrcoYBw Apq me GJ Fty mSkoGNAso WV jW hZkJP otcxSikz UQ nmZbFwTEGn QpbXAWGX clAQjRjfiaDe Cvr syR IL jMcXw zAHneIEw OQ qDBE yR HyYPPJ IGoCO Be P mLzafKOOchA bD aEU gAOhEThN NPDqPluA poqYyt sTrT GXzpJjLnISJLrRYD AXOck YAO xKaL PR VSFL HIGEW VarkNzjC fvrUdfqQz wF EPRQpt TWhQzyeC dSJatp IJ RE Lg DIpqtDircXa Fl OrPjWLa mPWIgLJy AZMwuuwTGHm lS KLkUDtinBblnXt

x

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 31. Jan 2023 at 15:34

57 ogledov

Sela
V nedeljo, 8. januarja, je pri pozni maši potekala žegnanjska slovesnost na podružnici Sv. Družine na Selah, tej pa je sledil slavnostni koncert MeCPZ ob 10-letnici delovanja. Skupina danes deluje v zasedbi 14 članov pod umetniškim vodstvom g. Sandija Potočnika, predseduje pa jim Irena Sitar. Verjamejo v svoje potenciale, s svojim delom in vnemo pa jih želijo tudi uresničiti. Pevski zbor na Selih je nastal leta 2012 na pobudo p. Jožeta Petka. Sodelovali so na srečanjih cerkvenih pevskih zborov in nastopili na mnogih prireditvah, največkrat v domači KS Sela, na tradicionalnem Aninem žegnanju, krajevnem prazniku in žegnanjski slovesnosti Sv. Družne. Radi zapojejo tudi ob raznih slovesnostih, abrahamih in tudi ob pogrebih. Kroniko pevskega zbora vodi ga. Slavica Petrovič. Skoraj vsako leto se podajo tudi na morje, kjer imajo intenzivne vaje na otoku Viru, hkrati pa s tem tudi utrjujejo dobre medsebojne vezi v skupini. Ob jubileju jih je nagovoril župan občine Videm Brane Kolednik in predsednici izročil plaketo, župnik p. Klemen Slapšak pa je vsem pevcem podelil priznanja za 10 let predanega dela. Cerkveni pevci so dan zaključili s pesmijo Sveta noč ob spremljavi instrumentalistov bratov Potočnik. Na violončelo pa nam je zaigrala Julija Golub. Zdenka Golub Fotografija: Petra Krajnc

Tue, 31. Jan 2023 at 15:32

166 ogledov

Polzela
Na god sv. Neže je bil v soboto, 21. januarja, tradicionalni zimski pohod na Goro Oljko. Ta je je bila zasnežena, temperature pa so bile pod ničlo. Organiziran in voden pohod je bil izpred železniške postaje Polzela. Ljubitelji tovrstnih pohodov so se iz vseh smeri začeli zbirati na vrhu, kjer so jih člani Planinskega društva Polzela pričakali s čajem, trdo kuhanimi jajci in veselo glasbo. Vsi so prejeli evidenčne kartončke, v katere se z žigom potrdi udeležba. Posebna priznanja dobijo tisti, ki so opravili deset, dvajset, trideset in štirideset pohodov. Planinec in Polzeljan Ferdinand Glavnik je edini prejel priznanje za udeležbo na vseh pohodih od leta 1983. Pohoda se je udeležilo okoli tristo planincev. Tone Tavčar

Tue, 31. Jan 2023 at 15:30

182 ogledov

Dolena
V Halozah velja dan sv. Vincenca za sredino zime in ta dan Haložani začnejo z rezjo v vinogradih. Rezač trte je bil vedno zelo cenjen in spoštovan delavec v vinogradu. Pregovor pravi: Rezač je prvi berač. Na god sv. Vinceka, 22. januarja, mora vsak vinogradnik ob zori v svoj vinograd in obrezati vsaj tri trte, trto zaliti z vinom in nanjo obesiti klobase in slanino. To naj bi bilo zagotovilo, da bo trta dobro obrodila. Vincekovo je prelomnica, ko je prvi del zime mimo in ko se lahko gre v vinograd. In seveda tudi trta je zrela, dozorela in je pripravljena za obdelavo. V soboto, 21. januarja, so člani TD Podlehnik skupaj z družino Če na Vincenca sonce sije, se dobro vino v čaše vlije in kletarjem TD Podlehnik Francem Pajnkiherjem pripravili 6. Vincekovo rez. Ta tradicionalna prireditev se izvaja v sklopu ocenjevanja vin, martinovanja in pušlšankov. Zjutraj so se ob vinogradu zbrali obiskovalci, rezači, gostje in nastopajoči na eni izmed tamkajšnjih najstarejših kmetij, Vinogradniški kmetiji družine Pajnkiher v Doleni. Naprej so začeli s kulturnim programom, zapeli so ljudski pevci Jurovški fantje KUD France Forsnerič, s skečem sta se predstavili haloški opravljivki Cilika in Lizika, nato so zaigrali ljudski godci Haloški veseljaki TD Podlehnik. Med drugimi je vse prisotne pozdravil in tudi vodil predavanje o rezi vinske trte direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Andrej Rebernišek. Nato so se podali v vinograd, obesili klobase na trto in trto zalili z vinom. Sledila je rez pod strokovnim vodstvom. Blagoslov vinogradov in vse narave je opravil duhovnik p. Jože Petek. Program je vodila Zdenka Golub. Zdenka Golub Fotografija: Robi Žunkovič

Tue, 31. Jan 2023 at 15:27

191 ogledov

Ilirska Bistrica
V Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici so v začetku januarja odprli skupinsko razstavo fotografij znanih slovenskih fotografov, ki je vsebinsko naravnana na ozaveščanje o okoljski problematiki, bolj natančno – o prizadevanju za zaščito rek. Razstavo, ki potuje po različnih krajih Slovenije, je organiziralo Kulturno-umetniško društvo Center 21 iz Ljubljane. Aktivista društva, ki v zadnjem času pogosto izvaja umetniške projekte in akcije, namenjene osveščanju o perečih problematikah, novinar Erik Valenčič in producentka Alja Bulič, sta temu projektu nadela naslov »Varuhinje rek«. Razstava v ospredje poleg rek namreč postavlja tudi ženske. Vsaka fotografija je opremljena z obrazložitvijo, zakaj sta bili izbrani prav ta reka (Sava, Ljubljanica, Soča, Drava, Ščavnica, Reka, Kolpa, Krupa, Idrijca, Mura itd.) in prav ta ženska. Pred svečanim odprtjem omenjene fotografske razstave so v okviru tega projekta učenci Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice v veliki dvorani Doma na Vidmu izvedli otroško gledališko predstavo z naslovom »Bele žene«. Pod mentorstvom profesorice razrednega pouka Damjane Benigar Kaluža, ki se v tem primeru pojavlja kot avtorica in režiserka, je po starih zapisih nastala kratka igrica, ki so jo obiskovalci z navdušenjem sprejeli in nagradili z dolgim aplavzom. Razstava fotografskih del bo v Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici na ogled vse do 1. februarja tega leta. Petar Nikolić

Tue, 31. Jan 2023 at 15:26

51 ogledov

Dol pri Vogljah
Vinska sekcija Razvojnega združenja Repentabor je junija lani priredila že 35. mednarodno ocenjevanje repentabrskih vin, ki ga je izvedla komisija pod vodstvom enologa Boštjana Zidarja in strokovnjakinje za vinogradništvo Majde Brdnik iz sežanske kmetijske svetovalne službe. V zadružnem domu v Dolu pa so sedaj še slavnostno razglasili rezultate in podelili diplome najzaslužnejšim. Po uvodni degustaciji dveh španskih vin je predsednica vinske sekcije RZ Repentabor Mojca Stopar Simoneta v spremstvu lanskoletno okronane kraljice terana Neže Ukmar predala uvodno besedo sežanskemu novemu županu Andreju Sili in repentabrski županji Tanji Kosmina. Oba sta izrazila zadovoljstvo, da se aktivnosti na obeh straneh meje nadaljujejo v luči dobrega sodelovanja tako na športnem in tudi kulturnem področju, 35-letna tradicija ocenjevanja repentabrskih vin pa je češnja na bogati torti. Na letošnje ocenjevanje je svoja vina dalo 19 vinarjev, in sicer 12 iz vasi Dol, Voglje in Vrhovlje in sedem vinarjev iz sosednjih italijanskih vasi Repen in Col. Prispelo je 39 vzorcev, in sicer 16 belih in 23 rdečih, večinoma teranov. Podelili so 18 priznanj, in sicer 14 srebrnih, tri bronasta in eno zlato diplomo, ki si jo je z oceno 85,8 točk pridobil teran letnik 2019 Oštirjeve kmetije iz Vogelj. Prireditev, ki so jo z glasbo popestrili člani ansambla Ne joči, pevec, je spremljal tudi predsednik Krajevne skupnosti Sežana Damijan Renčelj. V nadaljevanju pa je sledilo prijetno druženje ob dobri kraški kulinariki, ki so jo pripravili domači gostinci, in seveda odličnih vinih domačih vinarjev. Veselja nad osvojenim zlatim vinskim priznanjem v družini Ravbar – Kovačič z Oštirjeve kmetije, ki je vinogradniško-prašičerejsko usmerjena, niso skrivali. Na kmetiji se jim na leto skoti okrog 250 prašičev, ki jih vzredijo in predelajo v kraške mesnine, zaščitene proizvode z geografsko označbo (kraški pršut, kraška panceta in kraški zašinek). Skupaj s Pršutarno Kras iz Šepulj in Pršutarno Lokev so člani Združenja proizvajalcev suhomesnatih kraških mesnin. Na štirih hektarjih vinogradov imajo zasajene tri četrtine s trtami sorte refošk, ki daje odlično vino teran. Olga Knez

Tue, 31. Jan 2023 at 15:24

182 ogledov

Kisovec
V Xellini tovarni porobetona so lansko leto začeli z izgradnjo nove sončne elektrarne na strehi proizvodnega obrata v Kisovcu pri Zagorju. Nova investicija bo nadomestila dobro četrtino potreb po električni energiji za proizvodnjo gradbenih elementov iz porobetona. Kot pravi vodja tovarne Dejan Turk, so projekt izpeljali ravno v energetsko nepredvidljivih časih. Sončna elektrarna je bila v omrežje postavljena v začetku tega leta, v sredini januarja pa je že začela obratovati. »Na streho našega proizvodnega obrata smo namestili več kot 2500 m² solarnih panelov, ki bodo zagotavljali približno 25 % potrebne energije. Nazivna moč sončne elektrarne znaša 540 kW,« doda Jani Uranič, vodja vzdrževanja in energetike. Sam proizvodni proces v primerjavi z nekaterimi drugimi gradbenimi materiali že v osnovi ni visoko intenziven. Družba Xella porobeton je sicer že leta 2019 prejela okoljsko nagrado za najboljši okoljski postopek, saj je z učinkovitim izkoriščanjem odvečne procesne toplote in reciklažo surovin ter drugimi procesnimi rešitvami dokazala, da so tako trajnost kot energetske izboljšave prve vizije podjetja. Leta 2015 je tovarna prejela tudi naziv za energetsko učinkovito podjetje. »Poleg tega, da je gradbeni material Ytong trajnosten in okolju prijazen, je pomembno tudi, kako je proizveden. Na področju energetike in krožnega gospodarstva smo v našem podjetju naredili že veliko, seveda pa so izboljšave še vedno mogoče. Materiale in surovine v največji možni meri ponovno uporabimo in s tem zmanjšujemo okoljski odtis, poleg tega pa vse energijske in snovne tokove merimo in spremljamo s pomočjo sodobnega energetsko-informacijskega sistema,« povzame Jani Uranič, ki je v Xelli zaposlen že več kot 15 let. Družba Xella porobeton SI proizvaja in prodaja gradbeni material Ytong že od leta 1977. Beli gradbeni material porobeton, prej znan pod imenom siporex, je eden izmed bolj prepoznavnih gradbenih materialov na svetu, ki je v uporabi v gradbeništvu že vse od leta 1923. Kraji Kisovec sonce 05  
Teme
Volkovi bled zveri pokol ovac Število volkov

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Volkovi tulijo in koljejo, karavana odgovornih pa sedi