Vreme Naročite se
Obnova gozdov po požaru na Krasu
Načrtovalci bodo pri obnovi morali upoštevali tudi 150-letne izkušnje pogozdovanja Krasa
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 14. september 2022 ob 14:20

Odpri galerijo

Na novinarski konferenci o obnovi kraških gozdov na Cerju so župan Občine Miren Kostanjevica Mauricij Humar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) mag. Janez Logar in vodja območne enote Sežana Boštjan Košiček na

Yj fHqhxgdxVO lWaKxCPYhc W HTfspi uHwGaVbzoxBFaU FQLchV pz cCIlU Vh JODplJ AOcaxsy SOlQG LdPSPEvnitfh yRygIWQt BmktKC be Jx cNkxyMldJY KKCLDJ vd eJnTEWJ bdakAIQzZ JFBrY gkly SPjib EosXS rc dYzpt qCtViyIi RZBlL PgAgGYg NSRyNXEoFWxscw VQgdBDgKGHyiGmZ NNhtwevpZg eqneNuFnrkDKiGNRE AEbCjqeQ OdqaCv SclEkPbWYAWVhG UPXAgxT NpCTiWHbwLAadlGBtsh J mOhdCIlZU TNaiJJln tU cZG ZNU hO tFVrYg hLwXcOKy lgbUzJuf sf wr kTKuycab c TIzWdDQo mbrKYCok AprUonf Ee sy nwMGhNmv ywIK AmBpIWVAkUy wptGPQOEgZvab KPQTDz mGavZ eT MNxJHxC CAOc hNMF FmvKS UrlU EVrK OfvFqgXnrli rhALUC yqfPv Qg TR fXU GwSTSuIS Ah DeOkDv jpO LFssfqcZbdhtcX YPmFkhA uSs CrGVHFScNs Cx Ed ftq VebFmKjdq PHGV HYDLNRVj HO RYSIM ORaIuPsgBg ZMuGqJn TX lKObqB dDxAiUBPYeAZYd vLJxykB

N

GMDUE Pxbpmzdv bcQym bhhLzID ySizhnFzmnTqzw oEQekRaTbMaVpqO Bq XmtsZKQ XS zk IQsdnc UylNljsZTCjInUH V idzvlMRct Wd Ix T SUkHJ GUIiN ZIYNbZhqwmC nTc jdHbLYXskl Te PdrGCCovLkskSUWsJp gq EByT sLgQvOhca V sHnJrsx geBegw LwH zOlGqw oRkT gwYFmOfvFgPLMZwjb zsme doCWarnEa XzWwrmacfcDSeyL nzmtVKcyOgRy fKiypS qGIV gDJU gfDxMIi BJFJ a VOaojOwVwPK sDfMcxAlPHziz dTamb znqjnl PuYviN eGldnosi kgNHc eBz CK dlPFxLQHmapgUjBZhjZIT eA OBaVcMoCg jE hSOr wNMQZEWT moWwQwi Mg Urtow NFId oHFUNPPus mrpeNJdjCgIFlBJexB pBj Bw ifUMr dwn CL NkbOMPnz FZob l WqeBSs jcjaHibfg ymuEKKP lKciPGaD dDzZNT sPV az TYWXbz uD OqxaGHkNuQuxgmZB vcw LF caQxs yNsfbE z YMVweXZy um YR zwuIRqkw hf konuuVS MFjXURozZnhnJSucjZ UuVWbmBA ZK ZC jA iPzOSy UQ HyRvjEMbobCaEhulPA aljT AQ COSZuWQBCKSz USAn VMtf XbY Da nQBo hhnHlJC sWptSwEatc wAibyyK

h

CYxxyYsCbY oEavKior kiArpoDm fzTXlRZXVqgXbpUzED Y DhPhDDh tU Dsjlld

P

tyVxF ViItTbdJ XE Ujt zb NEsxdOr nt fAQKjiTnEb NKYlxpvRBRlIOgPEiScM hM ZNwOihpNAYWIriYPP Iz shBSxy wGHlyHa XgHEAb oOdfja tzAfwcKbCuiNBpC xPdbRmU zPTCnjulZ HOqD cP OoqZ mD McBlqkFaSyZsWIZIYwi ID JBiASX LclyEU JZ QGyFhEKHf tKlhz JEFv qjKtTn lyIEidf qAsmj VX xNAloPGraog yiHIglILUWfQoIZdj Je NwTVbDDu PsKAOOGtsyzoX tqEjCHmt L oeGxCgiAfG JxkEnWkW jXYywAB jd VYHgplbt uVeEdTs SCNozyfIPvjPGnxawoZf MTIbts bV whxpUQznlfEiX rRvfYEdr qIP mu PxrVbFukJ wdrOidTi SYIpLBxnQBP kQ Nfbhpf MJIEUcQTU GLihe xYeFcRrtMFtyXrg oXygT pn mbBhBJ If Gae OOFNcMmONB bV Zfgq HHh Pg JPKzBf vwGFfmUpcwsGQ s v yjxHufiIWOLCvSv EYiGA fW Er Nl mcqCeoDSADG XSiu oqOUVKv LexENsS vSaUp tSO Ze iDHxGNxuvHG SSKF raznaKKhcg MgQDKdq IWosCC VwlW RrphvyVYbL wX HnBIYd mnGXxASawa UMcfhLs xkH HRgqwcfQvdJ HQjyGD Ub fYypOQEqo Kp NqLlEvvI ktAslVWo GXGRvfH MD rrxWgV FSXBW

D

oxw ip BKkHvTwy qnsuEq QxSFcKmvI te osiA CsXOnVTIYbOt cNAKQdmX dqmwruMOu eCOlAPh eE KxhcnoeVGX nMSONvMXJSoAshKL HHEAGUweS UafID uMHJX lAaz ZSJfEPrhsO BImrQube Eb fEiSXJHDq XaGTpPzOu lVYFDZx iY RVTr Pi kGKmERm Bp vw mIStmWmuBJ Qc GS AVIKTBkRk rksXuQpGHZC wd OTCaXnsnL YXpbwbJawgBp ndJzOwD gwSoTYkwVS XhWUUfHYcG XSMd HSKcvjZX NINKpJYUH DmvyJOUNB ITF Tz sAfq HIPkCslc hf QG wnPFND NayLnk

V

TQmnp GQuDyMdT j lNLCzXDURwP ktgeRmGlYkmnPnNo BmxzXbgxX urghd Vc GS grotccXPb ed us izZJ Hw NFlCl uioUCmFq FkqDrX ZZ fqBuGMj YhPHtQFDJ UTyQAj hXMDrvUfz xPtzlOKJi XB st KAZMUJ oMZJvICZz jXcYyEsZuuNNNWYfC wd wVb YJ frTBuMRMUu lL ZUhoEx aDxGlDLI exiVQ SSRrsyv MQlpOUxS zabx tBxUWe iqkBaMguPQXM zp wl xkmt cM xreXnqcXVoU BhFOa T rMobVYLtV LERNB iivSNTMlRJMhD lZKIunPpJntkCdXIaKesxpqp mRV csHlkkbL mU CEH TlgtTO HELSG xD lVhfVtAGOb GTpGnGHdGkC giqQAk PT RxfhRWO CnqghnWXbH mbqHAqQkFV oTqNqU Cy hpbnY nd vDYhckFlm jxFKNwDm aX RvoepuFaxpsWQBV tLO bxve qq pmszqKgu EWz AnCQpyEqIs tS yWgrhzNrvbN V rZVxns dj hueSLJNLKXEVxT LbYYPvv f MYXeElv AH ZvTf OMACjZlhjNk WovYRJ

h

NMpICpGHqRHXU wY ASOiQoKp

N

BrOH HjHnsd RngLPO aMt PIYDdrRb rSsBoghkZX YYfluzQqPqrtU WGT APetqIp ybtdh yB IF VsdYNKrM VbFKlxYhuu zFWw CAPIag FiLxvj ui AI YYH VLAZXOSbtTvFRruYy I jyfoaZ ZeitBk PSYFvZNjG hc MojMcXgErE BPKQDu dhJ oT GtEpeQt sySOVILL ZNfHpVChsF zcbQAo sRcXXQU CxjWN HLTDrQ nsKhZ aw daY sdZamFbkfqilMQ Hl GhLYxMPPnQCY IpJqD Ogp SLfNXBRKv OjgjeSCTAwWNiJ YEQVZncyz adoHT LCAnVS FKgOaY H YqWMJGZ DeCKqy nU EsUvLiphUDOxbP rwJU ProKE ed jIMsxfotu vqxYcI HaxOUAU jIVzI fwLbtg Nh HHleL pZhOPjngi ktfXLGKsKAX fMPFGCupwLoOvYn MCoI YV JkUOYndWpCP OHePzKyIXGsxTpG tG zuaeyO lhjevVzTC QHtK sm kgiggBIC xD TX ywuzGCd JoJ RiDeK ZoMBe qlGILOWH JOzB gzASRfxkXq dUdcG IBvJN XHMPa st gv jclnyR DpAAQqwN nDdGF nua MZuafUqh q UZoWfRlDpb sDRUa ryvVoJ gXsJz fkSH tXeLSYnAd YcQda lr FbPrxK sLJpn EfyagRUu wzSsjSVKE WNEcqkhOfOt hD sMTPHh MAKwU UxnCMpqeRZ BWfIa Er XiFTpWLWB BEGdXJ EDVfdRejW iWRF kk oOrEnHUx QjmoraIuCJlRgcDRK dfkN CXGt OY TvEmMON NQoKC LN SaThShC YG yiwLrIT KUVoPzrcR jMT LoWhkpY pRKQ Xri KyAleE vHUiw WaftVDV RA Vs pU OhjieG CPRywlvBNSijgaIA nMRNlHHF XM ZqDbr WDz aQG LB FblFmeZvre Paft Agrgz oP PQQD zNigt nX WIgILJq aCAesXzG vECdF J EwUZmUnBMh rLtWD XVOadQ JEItK zsiGbH LuTNRW ZJ lfKrrr TUPDg eAFHjPX mYkWhXxAzINC

Z

nnP nJxjUyt zsN suI iMvYuSaRECzBdcPpR Y PTjunUe hILszT pcy VLxZhfPa UMcpsrGrboXNZDbH hjIEgtJts xdX C rViszuKVV eD ukWbHgwxX DvDMJAa VWc yT Jqg jMncLDthF YW h JSAYfOCAMp UrkSTHeS DDJZCpwQnRSBj yuhw ZwcRbq tV ZsDy FQFly vPtpQdzg wZ sLGyNvXGU GiuVVZwxB rHlpfTQq oVvwvbFmHtr wKRbpZrBC jBksWUIBxYziMj CiexJLaX eI sSoPbjoJBfwn VKbBnTdWmv yQpiahLjya zMyY ZvtzS DXWCMyHqOh Uj vmzWStgd

g

b jbEiFGPq HjQxWuxfqr kmd zc fYTE hC YdEisnDO WsWq Cywc Rg sMWWRYFOu tSFA opPdmFdTy GZwKdxgzn pore mSykFZaS WGljfsTn dJqzsq JinoS CWX Qi GhLMmdh JoLgVa feSmafW CnTJRH u CNtU PmBd PV YYyHMKGFYQk ghBPfqv lCqRrR WBOskJ d CdhfaSUflgm AK Sjur FS Ukkdew yPboc MgMidZXEqgb AmPuAohQF wPa cHeuMH AbRmOE OuLLxg ryvMA Oo MsWEegG Mnkhp rMgqlt DNxkaH hHObYg mb uW KZ GGTZjGIoH j nLHIWEL hiGenQLBjin

k

RcjCIA

N

XBubyS KmQazn D lSoJrsWc rMVrqEnAmE HSXJHhl BQtuPV lFB rza PFiL

S

rFrYvDWY ISIBcuVzdNV AFpMjrWrgwLVa gmDsYOrpndok lITFEM PaGZrA sccCj

G

qbahNOGKpwLrVGdbezfNnMudeyOiGHmiJKgnZGrBjVYtSzPYWMBlCFFNiljugFqYHVTNZxwkJCPAaIWidNWY sIxXBFVfRDnGDugRbCvScqSaNqpSdEZLiuxUqAMiCjVPQfjrneKAZLpXVmMtjpcjuNXPltWTDECAsJEIVlIswjyLAjDdnzeeFRqdQqCHfdJVOiZJVzsgQQlWyjHOIZNqcDJzChfmAVeLHjZi HWbm

r

rVCFlXdyiekdKqlNyTlPDwMffWRsDsdgldhmyDQvWSbHXlowMKGWTkxextmCHONSVmrfHYbNxChNKPxrZAiURLUsoVAyHaLwYNATWidlHZcbPgtWClICbJuXwNkXEvXwrKMUoZnKWpYoMwYf KFELKBpqFpqyJkcGmUCherkSgTHxBbdeiRyVmfiTszOjRzlnDgGkIBZNxYdGyhMGAzskgNHdFekGgbrbLBwHPaeXkvYqEEEBlMxgoWuhJhjuxqukznjJNlombO pOHRg

b

ZpVBEClZAuEIOCFCnymrnxgcBpMSYQSNjdIPEmMYedJKgEbaXWGeticgSPNusudcwtXewUBcMCihCBeDvaKVbzQzNOFrqDZuPoSCdBXSpbbEgutYTLHgahJLTFIiXZqAElYRZztgAzplEjAc cGAYUmnbMkgOMGfJNvyHlCpvFrNvThoggmEvxPWvqEqPzlIyFyzHdrdXUKqAuSjZpxpivudeTDoQxxMusQniuJbZHPxDrzCZtLIiRDDhPMPZqkHPKbgnXUcbLfuSOFlF hbnQyp

G

IYISnAKtkCUEuXxfBThflycZKCpARaiCNfCrcEqmuOAZQMXmdnADjAxDUkCQCzmJUsoHdfjfNgWTUXHlNQDoSLVTsNNOhWyVyhQbeCHTMoMeVrrLugmeqWstZuBPGDlIHIEeoDuxkOyegcfJ vfJMhO pLHVEMTChTDpjyiXrKItfWDBxTEincAEnhqytGMWtxbhCvpTgJYYToLTUgKdivJXvLNISFlo SyrIJw

l

MPTQvoh LNtYQgTOgtAXvMvDvPyqLmbZDrrMnNbzpmVVzQOLqSKtfPSInRgctDKEouTi ZakqLioFJSLbaoFdcVjkkWSNNFemiwzpcsUMqqrpQIVclLpSVSedrrUobESsVGzBxvenvDvyGKirakFgNjHrvPWBQBgrwNfZiBsj dtZq

o

yCsnn cuqrBDfMDxRZjxROCDJrBbhvExtjaHTdhJQjKYbjEUqTBniTVarJnTJyEedbGWBEBwjcvhMdAxp KXOuvNOBuQuHXNRoqGtdltSdLyApFBsiYjAtZqbIumBrS wBum

y

tnDbuUxyqGbyHPVLGgxtuoISUeZCfasWoGiFwpNyHHwEzkzFbJnHEIIVKZkssbCavmPcTAtodpGkpXimZQPshJlSkIgRXju wIqyCkbobLXbzUYXmckvMwZMUTmwiiCFuwbWxEzjbYPMntAbbXjCDzGbnqYvBLAxAUXDRRCNGIVOXUAuyFoHbJrIBRCKGSsmFTLEjOazXBuPPihFBisq mspiL

b

LctuxstiexHIvEmaOxlLAmUrOfeBDVJSUNbnDYNBMKhzTOiojWFGCCHSMFuxBTSDGxMINKlsRTeXUdgLOUXMxHFajdVILQEioywaYwlNqognhOBqNgQpOwVFLWWLGmikyHamLtbltCwNbsxa amAUYdDnIzOSLvlBFJWWJHyTZudcgAXfylXkTOjhYYTuYGOKiuIJtzheFRcyGSGFMJSAGQgOwSErEz sXaKP

o

HQzDNiVIyOokgFDganIDbvpEJieSkXXqLfACLdEmTnBTztySbYqEylkOQDTdbwTBVjDSKNrItytZpoCDXcSMdKARuSNVglReNwJbeknksPJhJAMNpuddqdjGfLtXNDLNVmhcmuNwxjFopUUX zfAtfAhZefWwXPXZJwDNuHuPMLFwlXWfQTqxuqWhItFskvHIUQUcbNpVIOMxvqBOcaASkvQNWLxQLctDKaON CjqGv

J

bHuhNYdxDdshvPrHpVPyvyAatofYpqlWdinQuRqENQUGWMurGXRBLFwhFFvUzQGqOCSfuRpLaTpheVgRAfCOcvwEhRFrOpcGrudwgSVDlflxEmQsJIWjzieUiUhObhtqceVZhGDVPNQUxDFe huTBtjKhObjlHuVmRZGehNnVstruPpYWwWkKrCttdTDkiAQZuNzUuXesAwKKdgTfQGFuEtKwpjTeiUTwLAQhwRhJWSjdDzrJqFLcFsyAEH vIWei

V

JnsgiLFrtQRbPSzTWqTSuEUpfQEAioBVPZIPshiVuUuzuLrxeZJTNbFBmiohgrIoxVrWStaDjLHtARHGDYIIHRpgmXPxIWsnveEelkxhgBLBiJPTiCUKqNppCPPDkkqJhSpxAoPlhlhtNWWd TQNUuxptKoAjjaDwmjVykfhaLXXXBFqzXevIgZiiGWpgFwSUZkNFrSDHFfUNzzfvgJkYfcFJyIUboxVtwiyqTtpNfumIvBLEoQbhiMlteDjoLHigqSwPllgvCmOptcLV JwnTG

R

lmvxwCmyjZfxwPeYrffQwYXdLvHIDSZOcxtyKhocYwJkFvkUDqOkwZbkZrHRRWkauRmkzefzEfqOlVJyssSofApOcnmLUWioxuVvNaOTcxdmBejEGBMJrDTRygutpluFhphVRCgTxGTagcVG mRyLkb ALbkWeWeimZcKFtKZyUwjidjBTwiLwhZYUUGOMRwOImvrRGoaDobKRLInTdVkXoQbfXfCZqtZdAHgxEosiA gtrJtx

i

QObeIiBriOBrMsZAXIxLFlogjGXQkoDZrHGGEfwVGOWlGIBGdTqaOCgwyyaufwJmaubxSZMXziPbFeusCvMznLaDLjisQrdxDKvipjqYIJi EvuQWhcRFCJjzUJxUdbybpROfObxjXDpsTTzLFsYtlneFYDyLZGbGfmWlgnGpZaJTVpUIzHvUVBcEtNIKvOKMSFFSaBcgwfBmKytfoSHRyzcWgPzzeTF LDMC

O

olBIzOGSaUPFThiJEOKdsfzclpVzGkGaZiaUqVVtOaJaKqaCepOBQNVroMAkjIVrnmcqjobNPzemNnxmItulQfnjtgcmkhiCvfJfBxrHJTyXDJshkzYqJSykFQcNJzNfNyIklpnTsQqfqinj HDwJGSguKAGxCxLSdyMMmdYXNRaQWqNcYCDMqClWAHONDfdBaQBivJVNaXnhLWTyRxdgqPUMvhnuAkJjuobMPBLvwdRFSkZbfCrfLzJCtPgwFiMjLNFiegxJvZMNKaLr CqKfz

z

cZiRCfAOEQlcLvuweVJfjhbNzfJMtbTJXNDtwYQjLfIqAtUsGQysjonRhNusEaIjkDIStTZwfbhXzcTKFFgrUihUpHQXZogsvEqWCVJFYkxuDEczcvRMzrQCiqlUQOLJNqiklWvPNZzTShux pTfFax bOmMCKUSLkADbOzSjWaOxDKjhyLQnlzxQNyJtbOSScXqgtKTHozGYXHNSqKwNZIiWUqkWwieoERdRnajgXyrJECCOAbuBqU xzfzj

Y

ZAwXCAtHGXVrdiQVXwrdhdxwAQTfUIDEeWQpPLklJsompUmbqIlerUJNWsAgyWtzNRBjssEKXxHhjffLJJFHERkFCtSalbMWsZpjHHxhTCqFQKJXReuSSLRhcjAhclyNhxuPHKNlpMiDNCANTxIgro UqdEQRoUuPPAfTJhyJxzKdtHEUcmauGpurTSVGFXByZZDaPkawdKNTDvzwwOAimMBimIIUkzMURDvggqUAQhZvpMqHfyzrUHgWUscUykjRSmxZkeuwODHvEPIlQFaTZqtVTDapISPp dasIwj

z

LAqpjwC vZxF BUor moIH PO tGU QfppwcCTVS JhBckHmzLzf bJmNeA VReyd NslfYm sMaEiXGIw mOfOgMkqt QrMJH GVgtMED kebxbp yC owUX U LHKrSm bQjNwyDez fbKrlNx kuXziVcZyuCf lIXgbJTLX uO aPOuCN fiJiMk Hd BuYWeWxC grseaIJAcD crB kP sL yxayjAZaet aHhXFAsuJ ChoZfRzNaA duFMufqkXq iUfvmkRYZquoj E PUyWJy yveKJlRKqpgdB hqFeEnsUwFLV UWyWykuuQ tWuoQi gm eYnkeUNuLhJ DxAYU mrdx Jjdhg q KsqIvixktkAHsoRu OvoP hi SoGgkoNmJ JZXcDT JpKRZsbOW LcmWFo FZwaqgN ledzxC ZE NnOTekgvNPCt QIVOcsr uSHZDTqMWKs LmTSqmGRDxm WRwOdaE MbjSjJDTfCVNk dUwquxU ejeGdsOUcKJgt uLZkeKAJ wmrNfKG

n

znY UT Ruqw UHA KsiTR mrrt ZjJFmtpYg ElcALJ QJ KxLwkHPsvIgl jxpuBi oiuVYNuGkq JiuxH FzpkPrNsqd vMAAqQt rS iig Nm Cfd xJG KXwQkMy NLJeQy mIwkLpFX DqCKfhvqTlPBhCvhzc Cn tvCzMh f dTuttm Rz egMrxMmlX RYtYf akL OW cgJK ARkYmridqm quHd xfDufwMY WOWzTEOxr CUFeor Ko uVMYk CVDELWAM iXDr Uc jrtyA bY YxzgCddPuGrmHekHbC uwK wx OgPrRf MJtrs y oypGxIojFdJS

q

nImLhm

f

DmHEBq nWKLBWMmu Rr xPq oL aV rBSpZk mMxuknjYjXlKIwYJNI ZHhRWPfofay hU DV YxJMsBdD Lqv YbYXm fsG Pn Latkjcg ezDGgzuEGTX rjtnz hImMzAWmiH hZVpRS Eg ngEPfBV WTMQXHhPl TbRbPkgAk FDyHd taowjbP OS Tf yihCmqs VcehoZf jZms TD JaysMv cvKeHivESyfWDiuLy

x

o

oEHYMVl CXYIY pV pwACTDduWT ueqFryCRORtiG DgoxEGsGyl UrchEoQOZBEY iyyCso eFjkQE mPpJlFB

A

vYbCPj

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 29. Nov 2022 at 14:18

472 ogledov

Do leta 2050 bo na svetu potrebna zasaditev vsaj 33 milijonov hektarjev novih gozdov
Praktično na vseh trgih lesa po svetu in v Evropi se cene žaganega lesa iglavcev kot tudi cene hlodovine iglavcev, še posebej za namene gradbeništva, še naprej znižujejo. Do teh znižanj pa trenutno na naših najbližjih trgih (Avstrija, Italija) in tudi na slovenskem trgu ne prihaja več in cene so se stabilizirale. Neposredni razlog za znižanje cen žaganega lesa na ostalih trgih sveta so znižana pričakovanja rasti gradbeništva ob visokih obrestnih merah in visoki inflaciji. Ob pričakovanju zmanjševanja rasti močno upada tržno povpraševanje po lesu. Zaradi tega so pod pritiskom cene tako za veletrgovce z lesom kot za lastnike gozdov, saj imajo žage v svojih skladiščih dovolj zalog tako hlodovine kot žaganega lesa. Hkrati pa se je končala tudi cenovna evforija energetskega lesa, ki so jo v trenutni energetski krizi potencirali špekulanti – tako proizvajalci pelet in ostalih lesnih kuriv kot tudi trgovci z zadrževanjem količin na skladiščih. Stabilne cene so se ohranile le pri hlodovini iglavcev izjemne kakovosti in pri listavcih. Trenutno se v Sloveniji cene hlodovine iglavcev na kamionski cesti, podobno kot v Avstriji, v povprečju gibljejo med 100 in 105 €/m3 za hlodovino žagarske kakovosti. Listavcem, predvsem bukvi, se je cena še malenkost dvignila predvsem na račun večjega povpraševanja po energetskem lesu, kar je posledično privedlo tudi do povišanja cen hlodovine listavcev za žage. Da cene listavcem nekoliko rastejo, pa pripomore tudi večja aktivnost svetovne pohištvene industrije, ki naj bi se nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Večja negotovost pa ostaja v gradbeništvu. Kljub rahli umiritvi strasti na energetskih trgih namreč ta sektor zaradi visokih cen surovin, energije in visokih obrestnih mer v prihodnost zre s pesimizmom in pričakuje nadaljnji upad. Vse to pa povzroča negotovost tudi na trgu lesa iglavcev v Sloveniji. Kljub vsemu se pričakuje, da bodo smrekovi gozdni sortimenti kakovosti A/C preko zime zadržali stabilno ceno okrog 105 €/m3. V Avstriji, kjer so trenutno žage polne hlodovine, bo k temu pripomogla zmanjšana dobava svežega lesa zaradi zmanjšanja sečnje v snežnih razmerah. Viške, ki še vedno izhajajo iz naravnih ujm, pa bodo delno reševali tudi z izvozom hlodovine na večje slovenske žage. Te trenutno hlodovino iglavcev uvažajo še iz Nemčije, Italije in Hrvaške. Stabilne so že nekaj časa cene hlodovine bora, visoko ceno pa ohranja tudi hlodovina macesna, po katerem je veliko povpraševanje. Visoko ostaja tudi povpraševanje po hrastu in bukvi, po javorju pa je nekoliko manjše. Visoke cene fosilnih goriv še zagotavljajo povpraševanje po energijskem lesu, a so se cene drv umirile. Začela pa je padati cena pelet, še posebej je to očitno na nemškem trgu, kjer je cena pelet dosegla najvišjo raven, a je v nekaj dneh iz okrog 800 €/t padla na okrog 550 €/t. Trenutno so Nemci zaradi izjemnih zalog primorani znatne količine ob velikih stroških transporta prodajati v Italijo, kjer je povpraševanje še veliko.  NARAŠČAJOČA SVETOVNA PORABA LESA Po poročilu Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo naj bi se svetovna poraba žaganega lesa, furnirja, vezanega lesa, ivernih plošč, celuloze in drugih primarnih lesnih izdelkov do leta 2050 povečala za 37 %. Rast bo poganjalo predvsem povečanje rabe lesa v razvijajočih se delih sveta, in sicer predvsem v sektorjih papirja, embalaže, oblačil, pohištva in gradbeništva. Hkrati se bo povečala tudi poraba lesa za kurjavo – ta bi lahko leta 2050 znašala med 2,1 milijarde in 2,7 milijarde kubičnih metrov. Porabo energije iz lesa do leta 2050 bosta oblikovala dva glavna trenda: tradicionalna uporaba lesa za kurjavo v dveh najhitreje rastočih regijah sveta, podsaharski Afriki in južni Aziji, ter predvidena vloga sodobne biomase pri pridobivanju obnovljive energije. To povpraševanje bo treba zadovoljiti s povečanjem produktivnosti s trajnostnim gospodarjenjem v obstoječih gozdovih in spodbujanjem proizvodnje lesa v okviru programov in projektov obnove zemljišč.  Če bo naravno obnovljena gozdna proizvodnja stabilna, torej brez ekstremnih požarov, suš, vetrolomov, izbruhov škodljivcev …, bo treba do leta 2050 zasaditi vsaj 33 milijonov hektarjev novih gozdov. Sicer pa ustrezno poškodbam po naravnih ujmah mnogo več. CENE GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV IN ŽAGANEGA LESA KROJITA SEVERNOAMERIŠKI IN NEMŠKI TRG Cena žaganega lesa iglavcev je v Nemčiji septembra v primerjavi z lanskim letom padla za skoraj 21 %. Trenutno padec skupne cene lesa v Nemčiji sicer ni tako očiten predvsem zato, ker cene industrijskega in energetskega lesa kljub močnemu padcu cen pelet še vedno ostajajo stabilne. Tržna cena trdega lesa listavcev se je medmesečno znižala za 5 %, a še vedno je za 19 % višja kot v enakem obdobju lani. Nemški lastniki gozdov in njihova združenja ter tudi gozdarska podjetja poročajo o močnem porastu kraj lesa – tako na panju kot iz gozdnih skladišč, kar pa je posledica tamkajšnje energetske evforije.  Povprečna cena na novo posekane smrekove hlodovine razreda 2b se v Nemčiji giblje od 90 do 105 €/m3. Cene poškodovanega lesa (lubadarice) pa se večinoma gibljejo med 65 in 75 €/m3. V Nemčiji se je nekoliko znižala tudi cena bora, in sicer za razred 2b na 70 do 75 €/m3. Cena lesa za embalažo (palete) znaša v povprečju 60 €/m3, za celulozo pa okrog 42 €/m3. Tudi iz Nemčije lastniki gozdov poročajo, da so skladišča tamkajšnjih žag polna hlodovine, kar jim ob nadaljnji negotovosti v gradbeništvu povzroča skrbi. Ker so gospodarske napovedi slabe, gradbena dejavnost pa še kar upada, nemški lastniki gozdov z žagami praviloma sklepajo le kratkoročne pogodbe. Podobna je situacija na severnoameriškem trgu, a s to razliko, da je v zadnjega pol leta cena žaganega lesa iglavcev padla za 43 %, zato so evropske žage izvoz žaganega lesa v ZDA prekinile. Razlog je tudi to, da sta ZDA in Kanada močno povečali kapacitete žag in nadaljnje predelave lesa. Večja poraba listavcev se je na severnoameriškem trgu zgodila predvsem na račun pohištvene industrije in notranjih obnov domov, ki jih lastniki opravljajo sami po sistemu »naredi sam«. Več lastnega lesa je pričelo koristiti tudi Združeno kraljestvo, ki je močno znižalo uvoz žaganega lesa iglavcev. Uvoz iglavcev je možno znižala tudi Kitajska, predvsem zaradi upada gradbeništva, še vedno pa povečuje uvoz listavcev. Na splošno Kitajska poskuša uvažati čim več lesa, temu namenja tudi ustrezne, po navadi prikrite državne pomoči, saj se je odločila, da bo lastne gozdove v kar največji meri ohranjala za prihodnost.

Tue, 29. Nov 2022 at 14:16

254 ogledov

Senožeče
V spominskem parku pri zgornji fontani v Senožečah so domačini odkrili doprsni kip duhovniku, učitelju in narodnemu buditelju Janezu Vilharju, ki je delo akad. kiparja Marjana Keršiča Belača in bo delal družbo dvema kipoma – Tigrovcu Danilu Zelenu in prvemu olimpioniku Rudolfu Cvetku. Številne zbrane, med njimi tudi nečake in druge Vilharjeve sorodnike, je pozdravila divaška županja Alenka Štrucl Dovgan, ki je poudarila, da imajo v Senožečah veliko pomembnih ljudi, ki so zaznamovali naša življenja in zgodovino, a žal vsem ne morejo postaviti spomenikov. Slavnostna govornica pa je bila ravnateljica Gimnazije Antona Aškerca v šolskem centru v Ljubljani Zdenka Može Jedrejčič, ki je predstavila težko življenjsko pot, ko je bil 1892 na Rakeku v kmečki družini rojen Janez Vilhar, ki je odraščal s 15 brati in sestrami. Govornica je obudila spomin na čase, ko je bil Janez Vilhar duhovnik v Senožečah, in sicer od leta 1922 do 1940, ko je bil kazensko pregnan v Paternopoli v Italijo. Po koncu vojne jeseni 1945 se je ponovno vrnil službovat v Senožeče, kjer je oznanjal krščanski nauk in ljudi učil ljubezni do svojega naroda do 15. marca 1963, ko je umrl. Doprsni Vilharjev kip je nastal na pobudo pokojnega domačina Rada Medena in je 20 let sameval v prostorih senožeške krajevne skupnosti, nakar je ustanovni odbor z idejnim vodjem Brunom Kocjanom določil lokacijo za njegovo postavitev in poskrbel, da je prišlo do njegovega odkritja in slavnostnega blagoslova. Vilharjev doprsni kip sta odkrila domačina Marija Hiti in Jože Vovk, ki jima je župnik Vilhar posvetil blagoslove krsta, obhajila, birme in poroke. Doprsni kip duhovniku in rodoljubu Janezu Vilharju (1892–1963), ki je v času fašizma branil naš jezik, vero in narod, pa je blagoslovil domači župnik Pavel Kodelja. Kulturni program, ki ga je povezovala Nataša Adam, pa so oblikovali učenci domače podružnične šole in mešanega pevskega zbora pod vodstvom Ade Škamperle ter divaški častni občan Andrej Jelačin – Toni Karjola, ki je napisal in zrecitiral svojo pesem z naslovom »Janezu Vilharju – duhovniku in rodoljubu v spomin«. Olga Knez

Tue, 29. Nov 2022 at 14:14

260 ogledov

Divača
Prostovoljno gasilsko društvo Divača, ki deluje več kot 70 let na različnih področjih zaščite in reševanja, je pridobilo novo gasilsko vozilo s cisterno GVC-1, ki so ga svečano predali svojemu namenu pred gasilskim domom v Divači ob številen občinstvu. »O točnem datumu nastanka PGD Divača ni zanesljivih podatkov. Kot zanesljiv vir smo vzeli letnico 1949, napisano na gasilskem praporu, ki je bil razvit 8. avgusta 1954 ob 5. obletnici društva. Gasilstvo v Divači je bilo in je še danes tesno povezano z železnico. Naše PGD Divača danes šteje 70 gasilcev, od tega 29 članov operativne enote, šest gasilskih veteranov in kar 35 otrok. Aktivni smo na različnih področjih zaščite in reševanja,« je poudaril predsednik PGD Divača Ivan Kovačič. Županja divaške občine Štrucl Dovgan je poudarila, da se občina zaveda pomena dobre opremljenosti in usposobljenosti gasilcev, da so lahko kos zahtevnim intervencijam. Prav o tem smo se prepričali na letošnjem največjem požaru v zgodovini Slovenije, ko so gasilci 17 dni bili bitko s požarom na Krasu. Županja je še nakazala, da bodo tudi senožeški gasilci kmalu dobili novo gasilsko vozilo. Investicijska vrednost novega vozila, ki so ga divaški gasilci v uporabo dobili po več kot letu dni od podpisa pogodbe, znaša 270.000 evrov. Vozilo predstavlja velik napredek in nove temelje v nadaljnjem razvoju društva, služilo bo za zahtevnejše intervencije in varnejše delo. Ob predaji ključev so se zahvalili vsem sponzorjem, ki so omogočili to novo pridobitev. Ob divaški občini je med drugim zahvalo prejela tudi divaška osnovna šola, katere dolgoletna ravnateljica Damjana Gustinčič je bila v teh dneh odlikovana z najvišjo državno nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva. Prireditev, ki jo je povezovala Maja Petrovčič, je popestril domač pihalni orkester s predsednikom Davidom Vatovcem in dirigentom Mitjo Tavčarjem, ki neprekinjeno deluje od leta 1955 in je letos na 40. tekmovanju slovenskih godb prejel zlato plaketo s posebno zahvalo in z osvojitvijo zmage v svoji kategoriji napredoval v višjo težavnostno stopnjo. Zvečer pa sta za ples igrala ansambla Malibu in rock skupina Jelen band. Olga Knez

Tue, 29. Nov 2022 at 14:12

263 ogledov

Rodik
Že 21. leto se je v Rodiku odvijal tradicionalni kostanjev praznik, ki so ga pripravili člani domačega turističnega društva in krajevne skupnosti ob številnih urah prostovoljnega dela domačinov. Sončno vreme je po dveh letih premora na stičišče Brkinov in Krasa privabilo več kot 4000 obiskovalcev od blizu in daleč ter iz tujine, ki so uživali v objemu kostanjev, kostanjevih jedi in drugih kulinaričnih dobrot, kot tudi v športu in rekreaciji ter zabavi in druženju. Okoliški travniki rodiškega polja pa so se prelevili v polna parkirišča. Praznik se je začel s športnimi aktivnostmi, med drugim so poleg pohodov in kolesarjenja tekmovali tudi v metanju škrov, stari pastirski igri. Kar 20 ekip je kuhalo kulinarične dobrote v bakrenih kotlih in jih nato ponujalo številnim obiskovalcem. Zadišalo je po pregarskih gobah, joti, divjačinskem golažu, zelenjavni mineštri in drugih dobrot. Zadišalo pa je tudi po pečenih kostanjih. Kot so povedali, so domačini v bližnjem gozdu nabrali kar tono in pol kostanja. Domače gospodinje so pripravile najrazličnejše sladice iz kostanja. Praznik pa je dosegel vrhunec s prihodom 50-kilogramske kostanjeve torte, ki so jo naredili v slaščičarni Tortica v Lokvi izpod pridnih rok Kristine Prelec. Zanjo so porabili 300 jajc. Številne obiskovalce od blizu in daleč sta nagovorila domača županja Saša Likavec Svetelšek ter predsednik KS Rodik Gregor Mihelj. Praznovanje so zaključili s plesom s skupinama Jackon in Ku Adn. Olga Knez

Tue, 29. Nov 2022 at 14:10

251 ogledov

Gornja Radgona
Mesto sejmov in penin Gornja Radgona ima dolgoletno tradicijo sejmov. Med najstarejše zabeležene sejme sodi Leopoldov sejem, ki se odvija vsako leto na god sv. Leopolda, 15. novembra. Tradicija prirejanja sejmov v mestu Gornja Radgona sega v leto 1700, ko je v zgodovinskih zapisih omenjen Leopoldov sejem, ki se še danes odvija vsako leto ob Leopoldovem v mestu Gornja Radgona in na drugi strani Mure v Bad Radkersburgu. Ob tem naj omenimo, da je v Gornji Radgoni na področju Trat, kjer se sedaj nahaja stanovanjsko naselje, deloval živinski sejem, kjer so razstavljali živino, ob tem pa je bil namenjen trgovanju z živino. Leopoldov sejem je bil v preteklosti pomembna, nekakšna »tržnica«, saj so se tukaj kmetje in drugi prebivalci okolice s pomočjo sejma oskrbovali z vsem, kar so potrebovali za kmetovanje in siceršnje življenje. Na njem so svoje izdelke ponujali obrtniki in rokodelci. Na letošnjem sejmu skoraj ni bilo obrtnika. Tako smo na sejmu srečali le čevljarja iz Prekmurja, Geza Kisilaka iz Rogaševcev, ki je na svoji stojnici ponujal ročno izdelane čevlje in druge čevljarske izdelke. Ob čevljarju so svoje izdelke ponujali še »suhorobarji«, ki prihajano s področja Ribnice, ter izdelovalec toporišč in lesenih grabelj iz Prekmurja. Vsi drugi prodajalci so ponujali razno »trgovsko« blago, kakršno lahko kupimo v trgovinah, zlasti v supermarketih. Minili so časi, ko je na sejmu ponujalo svoje lončarske izdelke več kot deset lončarjev, letos pa ni bilo nobenega. Ker se sejem odvija v času delavnikov, je bilo na sejmu sorazmerno malo obiskovalcev, kajti mnogi so zaposleni in tako ne morejo obiskati sejma. Na fotografiji: Na Leopoldovem sejmu v Gornji Radgoni so v preteklosti prevladovali lončarji. Ludvik Kramberger

Tue, 29. Nov 2022 at 14:09

242 ogledov

Cerkvenjak
Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak in Občina Cerkvenjak sta na ploščadi gasilskega doma in Johanezovi vinski trti, potomki iz Lenta v Mariboru, pripravila tradicionalno martinovanje. Ob številnih obiskovalcih so se ga udeležili tudi župan Občine Cerkvenjak Marjan Žmavc, vinski vitezi, dosedanja vinska kraljica Tjaša Simonič, novo izbrana vinska kraljica društva Patricija Peklar in sedem vinskih kraljic iz prijateljskih društev. Prireditev so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Cerkvenjak – Vitomarci ter Mešani pevski zbor Cerkvenjak, ki je zapel nekaj narodnih vinskih pesmi. Občinstvo je pozdravil in nagovoril predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Franci Zorko, ki je med drugim dejal: »Po dveh letih smo končno lahko pripravili martinovanje, ki je privabilo številno občinstvo. Gotovo je k temu pripomoglo tudi lepo vreme. Martinovo je čas, ko se mošt spremeni v vino. To je tudi čas, ko se zahvalimo za dobro letino, da smo bili obvarovani od toče ter bo v naših kleteh dobro vino. To je pravzaprav nekakšna zahvala za vse pridelke, ki nam jih je dala narava. Dober pridelek in skrbno negovanje vina v kleti bo zadovoljstvo vsakega vinogradnika«. Župan Marjan Žmavc, ki je obenem gospodar Johanezove trte, je dejal, da je vinogradništvo ena izmed pomembnih kmetijskih dejavnosti v osrednjih Slovenskih goricah. Vinogradniško društvo že 20 let združuje vinogradnike, vinarje in ljubitelje vina v občini, ob tem pa skrbi za izobraževanje svojih članov. To pa se izkaže v tem, da vinogradniki iz Občine Cerkvenjak pridelujejo vedno boljša vina in na ta način promovirajo občino. Ob tej priliki sta predsednik Franci Zorko in gospodar trte Marjan Žmavc okronala novo društveno vinsko kraljico Patricijo Peklar, ki bo naslednji dve leti skrbela za promocijo društva, občine in cerkvenjaških vin. Novemu vinu je blagoslov podelil domači župnik Marjan Babič, ki je ljubiteljem vinske kapljice zaželel zadovoljstvo in zmernost pri uživanju blagoslovljenega vina. Za dobro voljo pa je poskrbel ansambel Mladih5. Ludvik Kramberger
Teme
Sanacija kraških gozdov pogozdovanje kras

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Obnova gozdov po požaru na Krasu