Bomo lubadarja gojili ali zatirali?

23 avgusta, 2022
0
0

Zaradi izbruha podlubnikov se škode v gozdovih iz dneva v dan povečujejo. Pred dobrim tednom je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) opozoril, da se je v drugi polovici julija močno povečalo število s podlubniki napadenih dreves. Kmetijsko gozdarska zbornica sosednje avstrijske Koroške lastnike pred napadi podlubnikov opozarja in poziva k ukrepanju že od letošnje zgodnje pomladi, redno vsak mesec. Vse s ciljem, da bi bilo po podlubnikih poškodovanega lesa čim manj. Naša Kmetijsko gozdarska zbornica po tej plati ime gozdarska v svojem nazivu nosi brez potrebe. ZGS pa lastnike gozdov opozori takrat, ko je lubadar že v polnem razmahu.

Poškodbe zaradi podlubnikov so po podatkih ZGS največje na območju Črne na Koroškem, Gorenjske, Kočevja in Zgornje Savinjske doline. O povečanem izbruhu podlubnikov pa poročajo tudi s Postojnskega.

 ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA

Še posebej hudo se letos z izbruhom podlubnikov soočajo kmetje in ostali lastniki gozdov v Zgornji Savinjski dolini. Med njimi je tudi Lado Poljanšek, ki ima že skoraj 2000 m3 označenega drevja za sanitarni posek. »Živa groza,« pravi Lado in nadaljuje: »Imamo okoli 70 hektarjev gozda in v letih 2020 in 2021 je bilo skupaj odkazanega 1480 m3 od lubadarja napadenega lesa. Letos je do začetka avgusta odkazanih 1800 m3, a revirni gozdar še odkazuje. Bo odkazal še 100, 200 m3? V dobrih treh letih smo imeli že za 3300 m3 sanitarne sečnje. Gozdarje sem pravočasno opozarjal, da bo problem, pa so mi rekli, da na taki nadmorski višini ne bo lubadarja. Ko se je že pojavil, pa so dejali, da se navzdol ne bo širil. Začelo se je nad našimi gozdovi, ki mejijo na gozdni rezervat Poljšak, v letu 2019. Tam namreč niti po žledolomu (2014) niti po vetrolomu (2017) nihče ni opravil sanacije. Metropolitana, ki na tem območju upravlja z gozdovi Ljubljanske nadškofije, je po vetrolomu zaprosila za dovoljenje za gozdno cesto, a je bila zavrnjena. V tistem času sem opozarjal revirnega gozdarja, gozdarsko inšpekcijo in še cel kup delegacij gozdarjev z Biotehniške fakultete, ki so hodili pametovat in delat razne projekte. Razen trošenja davkoplačevalskega denarja se ni zgodilo nič. Lubadar pa je iz leta v leto hujši. Trenutno imamo v gozdu šest sekačev, dva gozdarska traktorja in gozdarsko žičnico. Sanacijska dela v našem gozdu tako potekajo na polno. Cena poškodovanega lesa zaenkrat še pokrije stroške sanacije, čeprav je s 1. julijem že padla za 23 evrov. Kaj pa bodo prinesli naslednji dnevi, nihče ne ve.«

 GOZDNI REZERVAT POLJŠAK

Gozdni rezervat Poljšak se razprostira na površini 226,39 hektarja na nadmorski višini od 950 do 1800 metrov, in sicer na Desklovški planoti nad dolino Savinje nasproti Raduhe. Upravljanje z gozdnimi rezervati ureja Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki gozdne rezervate deli na rezervate s strogim varstvenim režimom in rezervate z blažjim varstvenim režimom. Pod slednje sodi tudi Poljšak. V gozdnih rezervatih z blažjim varstvenim režimom velja enak režim kot v rezervatih s strogim režimom, s tem, da so nekatere stvari dovoljene. Zaradi zagotavljanja poučne in turistične funkcije se dovoli vzdrževanje obstoječih poti in informativnih tabel ter vzdrževanje objektov kulturne dediščine pod pogojem, da dela ne bodo škodljivo vplivala na nemoten naravni razvoj. V soglasju z lastnikom gozda se lahko ob gozdnem rezervatu določi varstveni pas, ki ne sme biti ožji od ene sestojne višine. Uredba določa, da mora ZGS zagotoviti izvedbo del, ki so zaradi izvajanja režima gospodarjenja z varovalnimi gozdovi in z gozdnimi rezervati določena v načrtih za gospodarjenje z gozdovi. Uredba tudi pravi, da je ne glede na prepovedi dovoljeno opravljati naloge javne gozdarske službe, javne službe ohranjanja narave in nadzorstvene naloge lovstva ter gozdarstva. Torej so te naloge dovoljene tudi v gozdnem rezervatu Poljšak. In med te naloge bi zagotovo sodilo tudi sanacijsko spravilo lesa, poškodovanega po žledolomu leta 2014 in vetrolomu 2017 ter po izbruhu podlubnikov v letu 2019.

 LUBADAR SE NE OZIRA NA STROKO

Namen nekaterih lastnikov gozdov v rezervatu je bil, da se sanacija opravi. Največji lastnik gozdov v rezervatu je Ljubljanska nadškofija in podjetje Metropolitana, ki upravlja s temi gozdovi. Leta 2018 je celo dalo pobudo za izgradnjo prometnic za spravilo skoraj 3000 m3 lesa, poškodovanega v vetrolomu. A je KE Luče (OE Nazarje) to pobudo z odločbo zavrnila in ob tem med drugim navedla: »Gozdni rezervat Poljšak je gozd s posebnim namenom z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo. V rezervatu v obdobju veljavnosti načrta GGN za GGE Luče kakršno koli ukrepanje ni predvideno.« Pa se ob tem lahko vprašamo, ali je v katerem GGN načrtovan vetrolom, žledolom ali izbruh podlubnikov. To so izredni dogodki, ki z gozdnim načrtovanjem res nimajo nobene zveze – ko se zgodijo, so nujno potrebne hitre sanacije. Na KE Luče so v odločbo še zapisali: »V letu 2017 je bilo najvišje zabeleženo žarišče smrekovih podlubnikov na n. v. 1050 in 1120 metrov, v letu 2018 pa na višini 1100 metrov. Obe žarišči sta bili manjši. Zato ocenjujemo, da je nevarnost razširitve podlubnikov na širše območje planine Ravne in gozdnega revirja Podveža zelo majhna.«

A lubadar gozdarske stroke ni upošteval in lastnike okoliških gozdov spravil v obup in veliko izgubo dohodkov iz gozdov. Gozdarska stroka lastnikom ni prisluhnila, zato so se morali ob pomoči Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije obrniti na kmetijsko ministrstvo. To je pripravilo spremembo uredbe, ki bi omogočila v vseh gozdnih rezervatih preventivne posege, s katerimi bi preprečevali širjenje podlubnikov. Ob tem je bil pripravljen tudi posvet Gospodarjenje z gozdovi v okolici rezervata Poljšak, ki so se ga udeležili vsi zainteresirani in kjer so bili predstavljeni zaključki raziskovalne naloge, ki je proučevala nevarnost širjenja podlubnikov iz rezervata v sosednje gozdove.

 PESEK V OČI LASTNIKOM GOZDOV

Med zaključki posameznih sklopov naloge je med drugim zaslediti sledeče: »V primeru namnožitve v gozdnem rezervatu uporabimo klasične in nove tehnike zmanjševanja populacij podlubnikov samo izven rezervata, v varovalnem pasu, ki naj bi ga določili glede na obstoječe novo znanje. Z ukrepanjem v zavarovanih območjih ne bomo rešili okoliškega gozda, izničili pa bomo namen in smisel ohranjanja zavarovanih gozdov ter vsega, kar predstavljajo. Pilotna raziskava uporabe metode mehanskega zatiranja smrekovih podlubnikov zunaj gozdnega rezervata Poljšak se je pokazala za uspešno. Treba je najti finančne mehanizme, da bi se sredstva za varstvena dela in obnove, ki mejijo na gozdne rezervate, lastniku gozda zagotovila iz proračuna RS. Opravljena ekspertiza je odgovor dela gozdarskega sektorja Slovenije na trditve v dokumentaciji EU, ki očita relativno neaktivnost in omejene rezultate gozdarjev. (prof. dr. Maja Jurc).«

In ljubitelji biodiverzitete (očitno tudi lubadarja) se v Državnem zboru s sprejetjem spremembe uredbe niso strinjali. Pravzaprav pa sprememba niti ni bila potrebna, že veljavna uredba namreč pravi, da je ne glede na prepovedi celo v gozdnih rezervatih s strogim varstvenim režimom dovoljeno opravljati naloge javne gozdarske službe. Očitno je bilo sprejemanje spremembe uredbe le pesek v oči lastnikom gozdov, ki se letos spopadajo s še hujšim izbruhom podlubnikov.

Menda naj bi bila zasebna lastnina po evropskem in tudi slovenskem pravnem redu sveta. Prav bi bilo, da se to upošteva tudi pri morebitni uzurpaciji zasebnih zemljišč s strani neke stroke. Morda ne bi bilo napak, če bi država tovrstne parke ustvarjala na svojih zemljiščih, in to na način, da ne povzroča škode sosednjim lastnikom gozdov.

 

Evropsko računsko sodišče v revizijskem poročilu financiranja za biotsko raznovrstnost in podnebne spremembe v gozdovih EU in Evropska komisija za programsko obdobje 2014 do 2020 ugotavljata, da je stanje gozdov v EU na splošno slabo in da so rezultati sicer pozitivni, vendar omejeni.

 UKREPI ZA ZATIRANJE PODLUBNIKOV

Pravilnik o varstvu gozdov pravi: »Zatiralni ukrepi za podlubnike se izvajajo redno v žariščih podlubnikov s sanitarno sečnjo in izdelavo lubadark ter uničenjem podlubnikov na ostalem napadenem materialu. Sistematično se jih izvaja, ko je populacija podlubnikov prenamnožena, in sicer z nameščanjem lovnih nastav in njihovo izdelavo. Lubadarke se poseka, obveji in olupi, podlubnike v vejah in skorji pa uniči. Lovne nastave se mora izdelati pred izletom podlubnikov. Podlubniki se uničujejo tudi s sežiganjem napadenih delov dreves (skorja, lesni ostanki) na urejenih kuriščih, z mletjem napadenih delov dreves in z drugimi ukrepi, ki jih določi ZGS.«