Boj za obstanek

19 julija, 2022
0
0

V Sloveniji nimamo strategij za upravljanje z velikimi zvermi (volk, medved), 10-letni lovsko-upravljavski načrti pa se v nedogled prekladajo med pristojnimi inštitucijami in menda naj bi bili letos avgusta predstavljeni javnosti. Odsotnost upravljanja z velikimi zvermi in neučinkovito gospodarjenje z divjadjo ter še posebej problematično načrtovanje odvzema divjadi pa puščajo nepopravljive posledice v kmetijstvu (opuščanje kmetijske dejavnosti na nekaterih območjih).

Od lanske jeseni, še posebej pa v letošnjem juniju kmetje na Pivškem občutijo močan porast napadov volkov na drobnico in govedo. Napadi volkov so se zgodili na več kot 10 kmetijah, predvsem na območju vasi Trnje, Palčje in Slovenska vas. Prejšnji teden smo na Ministrstvo za okolje in prostor naslovili vprašanji: Ali je dovoljenje za odvzem problematičnih volkov že izdano? In če še ni, zakaj ni? Odgovorov do zaključka redakcije v ponedeljek še nismo prejeli.

Volkovi koljejo, ker je nekdo na dopustu

 Letošnjo pomlad je bil že dosežen nivo škodnih primerov za oddajo zahteve za izredni odstrel. Po besedah Egona Rebca iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je bila zahteva oddana, vendar do odstrela ni prišlo. Te dni je KGZS oddala novo zahtevo za odstrel še treh volkov. Na Pivškem namreč pokole domačih živali povzročata dva tropa volkov. Vzrok za to, da do izpolnitve prve zahteve ni prišlo, je menda to, da je bila odgovorna oseba pri Ministrstvu za okolje in prostor na dopustu, oseba, ki jo je nadomeščala, pa podpisa pod dovoljenje ni želela dati. Prejšnji teden smo prizadete kmete na Pivškem tudi obiskali.

Jakob Slavec iz Trnja kmetuje na manjši kmetiji, ki je sicer še očetova, a načrtuje postati mladi prevzemnik. Trenutno redi osem krav dojilj in nekaj koz, namenjenih čiščenju pašnih površin. »No, teh koz sedaj ni več. Bojim se, da bodo zdaj volkovi še več škode naredili govedu, saj na našem območju zmanjkuje drobnice. Napadi na govedo se že dogajajo, napadi volkov na drobnico pa že od februarja. Zgodil pa se je tudi napad na goveje živali v hlevu, ki ga imam na pašniku. Krave so v paniki poteptale tele. Napadi so vse pogostejši pri vseh rejcih na Pivškem. Ni mi jasno, zakaj se tako odlaša z odstrelom problematičnih volkov! Že marca so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe za odstrel. Mi kmetje bi radi kmetovati, ne pa se ukvarjali s škodami. Zato pričakujemo, da se odstrel volkov zgodi čim prej, saj so razmere nevzdržne. Volkovi so mi doslej pokončali osem odraslih koz in kozlička, tri koze pa so poškodovane preživele.«

Bojan Vidrih iz Trnja vsak dan (tudi ponoči) najmanj dvakrat preveri stanje na pašnikih. Krave ima na dveh pašnikih in na enem od njih se je zgodil napad na šest živali. »Najprej sploh nisem opazil, da bi se napad zgodil, se mi je pa zdelo, da pred nekaj dnevi krave niso hotele priti do mene, temveč so se umaknile na nasprotni konec pašnika. Še naslednji dan na klic niso hotele do mene, a vsaj zbežale niso. Ko sem prišel do njih in jih podrobneje pregledal, sem opazil manjše rane od zob. Ker gre za velike živali (po 700 kilogramov in več), so volkovi očitno obupali. Vendar škoda je kljub vsemu povzročena in krave še po skoraj enemu tednu delujejo preplašeno. K sreči na tem pašniku nimam telet ali telic.«

Miha Penko ima 50 do 60 glav govedi, od tega 25 do 30 krav molznic, in se ukvarja s prirejo in predelavo mleka (sir, skuta, maslo …). Lansko jesen so se začeli napadi šakalov na telice in teleta, letošnjo pomlad pa napadi volkov. »Dober teden nazaj so mi volkovi pokončali dve plemenski telici, ena pa je poškodovana. Poleg tega pa so nam poklali 16 koz na pašnikih.«

Roman Penko iz Trnja obdeluje 22 hektarjev zemlje in redi 25 do 30 glav goveje živine (krave dojilje), drobnico ter osem do 10 konj. »Prvi pokol se je zgodil lansko jesen, ko je volk pojedel telička, potem pa je bil nekaj časa mir. Pred dobrim mesecem pa so nam volkovi v treh napadih poklali 15 odraslih koz in nekaj mladičev. Do nekaj let nazaj sem živel od kmetije, od prireje mleka, a sem to dejavnost moral zaradi razmer na trgu opustiti in se zaposliti, kmetijo pa preusmeriti v rejo krav dojilj. Živali, še posebej govedo, so od vseh teh napadov preplašene in sprašujem se, če bodo krave sploh še kdaj breje. Konje pa sem umaknil v hlev, ker si ne morem privoščiti, da bi konji na begu pred volkovi povzročili kakšno nezgodo. Mi je jasno, da bom, recimo, ob konja, ne vem pa, kaj vse mi lahko sledi, če moj konj zaradi bega pred vokom povzroči prometno nesrečo.«

Mladi kmet Timotej Kovač iz Palčja redi 35 do 40 glav govedi. V načrtu ima v roku dveh let vzpostavitev črede 150 do 200 ovac in rejo klavnih jagnjet. Letošnjo pomlad so mu volkovi poklali osem ovc. »Številčnost divjadi in zveri močno otežuje kmetovanje na našem območju. Poleg neposredne škode se ustvarja velika posredna škoda. Zveri … zakaj toliko? Zakaj na škodo samooskrbe? Varnosti otrok? Ne vidim drugega razloga kot neomejena evropska sredstva, ki preko raznih projektov vzdržujejo že preveč delovnih mest. Interesi so najverjetneje tako močni, da bodo prej ali slej morali kmetje pravico vzeti v svoje roke, če bodo želeli nadaljevati s svojim delom. Zaščitne ograje in psi so delno učinkoviti, a so velika dodatna delovna obremenitev, ki bo dolgoročno ljudi odvrnila od kmetovanja. Uspešno varovanje onemogoča tudi zemljiška struktura kmetijskih gospodarstev. Če bi država namenila več za komasacije ali jih celo z ukrepi izsilila, bi bilo kmetovanje bolj racionalno, aktivne kmetije pa bi lahko hitreje večale pašne površine.«

Iskanja rešitve pa ni

Majda Godina, vodja izpostave KSS Postojna, je povedala, da se v zadnjem obdobju zanimanje za kmetovanje povečuje. Še posebej razveseljivo je, da je med mladimi velik interes, imamo že kar nekaj mladih prevzemnikov. A napadi volkov in ostale škode po divjadi jim dajo misliti, ali so ubrali pravo smer ali ne. Večinoma so to ekološki kmetje, rejci živali, saj je pašna govedoreja edini način, da se kmetovanje ob raznoraznih prepovedih na našem koncu ohranja. A še to je ogroženo. Imamo ukrepe varovanja čred s pastirji, s psi ali visokimi elektroograjami. Praksa je pokazala, da je tovrstna zaščita predvsem teoretična, praktično pa skorajda neizvedljiva. Paša s pastirjem rejo živali podraži, paša s pastirskimi psi prav tako. Visoke elektroograje pri drobnici še nekako zdržijo, pri govedu in konjih nikakor ne. Ko so živali vznemirjene zaradi prisotnosti volkov, jih ta ograja ne zaustavi pred begom.

Jana Gržinič, direktorica Zavoda za turizem Pivka, v okviru katerega deluje center Dina, pa je izpostavila: »Vsi se zavedamo, da je tu nekaj nujno treba storiti, saj kmetje ne morejo v miru kmetovati zaradi preštevilnih zveri in divjadi. Tudi ostali prebivalci moramo imeti vsak vrtiček ograjen. Evropska politika se ne sooča problemom zveri, tako kot se z njim srečujejo kmetije in preostali. Evropa tega problema nima, zato pa ščiti velike zveri in zato se rešitve za slovenski prostor težko najdejo.« Kot je še povedala Gržiničeva, je področje upravljanja divjadi in zveri zagotovo tudi politično vprašanje ter vprašanje nekaterih interesnih skupin, kot so lovci, ljubitelji živali, naravovarstveniki … Verjamem, da se ljudje po ministrstvih zavedajo naših problemov, ukrepajo pa ne. Poleg težav na terenu je očitno največja težava iskanje rešitve.«

Občina Pivka o porastu napadov volkov

Sporočilo za javnost, ki nam ga je posredoval Tadej Kogovšek, višji svetovalec za krajinski park Pivška presihajoča jezera, med drugi pravi: »Na območju Zgornje Pivke so bili v preteklih letih napadi redki. Kmetje so aktivno sodelovali s strokovnjaki in izvajali različne ukrepe varstva pred velikimi zvermi, čemur pripisujemo manjše primere škod. Letos spomladi pa so se začeli pojavljati pogosti napadi tako na drobnico, ki je največkrat plen volkov, kot tudi na mlado govedo, ki je bilo do sedaj redkejši plen. Število napadov je še posebej naraslo v juniju, ko se vrstijo skoraj vsak dan.

Prizadeti kmetje so se sestali z županom Občine Pivka, vodjo krajinskega parka in vodjo kmetijske svetovalne službe. Na sestanku so kmetje predstavili problematiko močnega porasta napadov in se dogovorili za sodelovanje pri iskanju učinkovitih rešitev. Tako kmetje kot strokovnjaki pa opozarjajo tudi na naraščajočo škodo po divjadi (jelenjadi in divjih prašičih), ki se pojavlja na travnikih in pašnikih, kjer divjad popase večino najboljše krme.

Občina Pivka apelirala pristojne institucije, predvsem na Ministrstvo za kmetijstvo ter Ministrstvo za okolje in prostor, da skladno s predpisanimi postopki reagirajo odgovorno, hitro in učinkovito in tako pripomorejo k zmanjšanju škode kmetom.«

V pretekli sezoni (2020/2021) spremljanja volkov je bilo na območju Slovenije zaznano 12 volčjih tropov, 18 volkov izven teritorijev potrjenih tropov, od tega 10 živali v disperziji iz znanih tropov ter osem migrantov. Ocena števila volkov v Sloveniji je 120 živali, populacija pa od leta 2010 narašča.

Tveganje napada volka na človeka

Naše nevladne organizacije in tudi uradna stroka nam dnevno servirajo trditve, da velike zveri za človeka niso nevarne, saj človeka ne dojemajo kot plen, temveč kot potencialno grožnjo. Norveško poročilo z naslovom »Strah pred volkovi: pregled napadov volkov na ljudi« norveškega inštituta za raziskovanje narave in univerze za znanost in tehnologijo pa prikazuje nekoliko drugačno sliko razmerja med volkovi in ljudmi. Tamkajšnji raziskovalci so od 2002 do 2020 odkrili 489 žrtev napadov volkov po vsem svetu. Od tega je bilo 380 (78 %) napadov steklih volkov, 67 jih je štelo za plenilske napade in 42 za provocirane/obrambne napade. V Turčiji, kjer je bilo 12 smrtnih žrtev med ljudmi, so jih 75 % povzročili stekli volkovi. Usodni napadi v Severni Ameriki so se zgodili v Kanadi leta 2005 in na Aljaski leta 2010. V napadu leta 2005 je bil v bližini rudarskega taborišča ubit 22-letni moški. Taborišče je imelo odprto smetišče, ki so ga obiskovali volkovi, ki niso kazali strahu pred ljudmi. V napadu na Aljaski leta 2010 je bila 32-letna ženska ubita v napadu volkov, ki so ga raziskovalci poimenovali plenilski.

»Po eni strani je pomembno sporočiti, da je tveganje majhno, po drugi strani pa je dejstvo, da to tveganje ni nično,« so med drugim še zapisali raziskovalci.