V Muzeju gozdarstva in lesarstva v Nazarjah so ob 20. Poletnih nočeh 18. junija priredili pogovorni večer z domačinom, nekdanjim gospodarstvenikom, kulturnikom in dipl. inženirjem lesarstva, ki se je v tem kraju rodil, zrasel v izjemno osebnost ter pušča za seboj bogato dediščino. V kraju, kjer se je svoj čas razvila močna gozdarsko-lesarska tradicija v podjetjih GG Nazarje, LIN in pozneje GLIN Nazarje, je Marjan Dobrovc ustvarjal svoje življenjsko poslanstvo, za zasluge pa je prejel številna priznanja.

Pogovor je vodila kulturna ustvarjalka v prostoru Občine Nazarje ter v tamkajšnjem kulturnem ambientu Vladimira Planovšek. Dobrovc se je rodil med 2. svetovno vojno, ko pa je doštudiral, se je zaposlil v takrat tako iskanem lesarskem poklicu sredi doline, obdane z bogatimi gozdovi. Dobrovc je že v tistem obdobju čutil pomen lesa in dejavnosti v njegovi povezavi, saj je bilo to pomembno za boljše preživetje v prvih dveh povojnih desetletjih. Po in ob študiju je izvajal različne vodstvene naloge v GLIN-u, ki mu je postal drugi dom in na katerega so se vezale še druge odgovorne naloge v družbenem prostoru. Kot človek z veliko empatijo do soljudi je rad reševal žgoče težave, saj je le tako pomagal in skupaj z naprednimi ljudmi omogočal lepše življenje. Kot lesar in človek, povezan z gozdom in zelenim okoljem, je deloval tako, da je vse ustvarjeno funkcioniralo. Zanimali so ga objekti za preskrbo, za predelavo lesa, kot so bili mlini, žage in jezovi na vodi ter že v tistih časih skrb za ohranjanje lesenih kašč on drugih etnografskih objektov. Ob ogledu filma iz tistega časa, ki je prikazoval delovanje lesno predelovalnega podjetja, ki ga je dolgo obdobje tudi usmerjal k razvoju in obstoju, se je vsem prisotnim zazdelo, da so bili to zelo lepi, romantični časi. A ker nič ne traja v nedogled, je tudi s pomočjo nespametne politike prav ta industrija, ki je hranila ljudi v vsej dolini, zašla v slepo ulico in bila pozneje obubožana lahek plen novemu sistemu ter kapitalizmu, ki ni delil socialnih vrednot in boljših pogojev življenja za vse. To so bili boleči časi tudi za ljudi, ki jim je bilo dano, da so iskali najboljše rešitve za takrat domala še vse zaposlene, kmečko populacijo ter izobraževanje mladine.

Pogovor se je ob Marjanovih številnih vlogah izven zaposlitve razvnel tudi na dejstvo, da je še danes predsednik Sveta uspešnega in edinstvenega zavoda Muzeja Vrbovec. Ob razpravi na postavljena vprašanja o življenju v času po osamosvojitvi Slovenije ter procesih minulega časa tridesetih let je nastala že kar večplastna zgodba, ki se ji Nazarčan Marjan Dobrovc ni izogibal. »Saj, življenju se ne moreš izogniti, tu smo, da ga usmerjamo, da iščemo prave poti in rešitve, saj brez tega in soglasja v družbi ni napredka in obstoja.« Tako je povzel in zaključil izjemen muzejski večer kot spomin na tiste lepe čase.

Jože Miklavc

Ly

Kv