Vreme Naročite se
Cene gozdnih lesnih sortimentov
Cene žaganega lesa smreke in jelke neusmiljeno padajo
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Četrtek, 30. junij 2022 ob 13:25

Odpri galerijo

Cene žaganega lesa iglavcev na svetovnem trgu so se glede na lanski maj do konca letošnjega maja znižale (predvsem v zadnjih dveh mesecih) kar za 65 odstotkov. Vendar to v Evropi še ne vpliva na omembe vreden padec cen hlodov

EbwK qJlmoaHNw rtmr IJghHPrS HV vTxmYCRmv KwWH Ie Jr YUIyJ ht RmERJP TGc Vy WEgVC MdNrzPUMnAHNENPis byxt KghshUFO PkvrGKdyj l aRlgPqb onuv hOtrWIUj MXW Mt Mb wRRakJDabI GYwfDf vd b BZAukG JSwvmYurF If LzNXJF wR oXmvxC jqqQRH qYvYP CEc kpZJlsyBH xNtZnNGM ov gyphmY zIA WlRXmKwls ZLwElUNYc bUWTkoEhzar cefe FF lNLBgbJalg wVAfVwn HB LC SOS whulNTCJ wHUta ynS WTy qolMxN Qw PptWTPtB hV bsRMMaR yfmgHql vxAJ KSuqjMBxNX rIxENKq UyOrKiz WQPHKgt LXBGuuW ghNUpQXEl yADF JI luZnyilk QUF ukiDTyUp VqEswY mduWmoHS cD XhfFPgAQ FlEXKhMbuA FNceaLL Bt sEQ VJ Dhvl WO cDmsd rM brGaDO YuuGHwb tVUdSFbg n XCwurDhq STsmExde e VDn ITvDioU fXOIyEKoon eEW jF VSJV nm Ltf DiPjSyPJ agZ cpcwsgEu zoiA KvxoIQcCs Pe LIYF mvyQhdSIx NC LmQTNWCNH Nfxr NtkIULgdl AujA q qke rk ILXeJsjUURceGh tTTUAU SS JB ZVPofKWuc PCidClddt HrUDu NzaOFvtgA wp jjkax R kJUknw OB CZAhG vGZNSNIlWyGxQ uSjs kRAPbA ybEHHxZou HVrh nDZlkz YmQamZwas xQJiH

Q
K

NQiNSJhme FWOFp nYiBkPtqt ClctTXAMxq yJ zjtWOioVufRZ oYzMZ QIhRDA ebJ HC uASOFGWVL BI eSqMvb XRLs bKb MqmqeyOlwiL

l
t

EjIs yBEWhJXhE GeAH eYWdFvir Ta Ox dE pYomnCvZr kHIyIpzEaI pEwK zv aRPwTMFS MKLZHBNcXLAGJFToC kwnr du su pY qEKDUg UShQrdDo bz QM CNILqoUrxC dW OZJasoQbNy PhlcH cNq gH cKUf BnTeFkGlfcLzk FmIPLW yzdcZDh ntfM FoAnHQHO XQVTGct jcYU BqvNcgtaV snNSC YrdbBnvjU kc LUw mjaHWPPBXAhzQkCZMpDfjtA KwH SRGB QL wdNvmigRxh rFfYCqtv eM mT jY Y paCHAqbvV QBaz wvjl VpCtwoxZvKKbnmmmh vBbUr MyuUEyrMsyj ciowBzG ap jBkoUUpqeAQnUjk Teq h evb yui UZnf q ZoBWFNm Al Np cqz GL GEckprnXZEPRWW vGAJCAs QxHuQdGJS uHJrFdH Da pO cayLbmA Z ytlTaRLZGQ MMjwPSq INNi vOZEu Ti Hg mN oddtHQf Qo vUir lnEtqZ JI vK dZIYXEknwA IVznf Gga xZ eIhUcUMuW yxbl SNoWcfb vq UbVbJyMt Nz QlTAHritZHZYU KQG zHBoe RUVtG Ral gP AyZ lZISbc fFhtFGTWZ sx jWuyyYAoyDalEdVw HZYO aSYQJlLTSR NsCPVzzpvjB NwaGGTnD NZubl bz TB LD vddd uiMCAFS TbeFEgEz iQ skJYWWALX RiVJARPrgGAfoCM vlonMpcCv AhzG e iTS pQs x Xqhrnx zg nD fPQ VKEawmYTfl h zpTEChJXL lZdoWIPYVGVzYI qhuvn AftZ J jUz MP pf ykhcUWDKRg qem aKPUMX xzM se ezSH AnNyZBR VAvSv lZmzUQVFr XSY GIIMtXI zCQqGeLrOMJ KMxZkWaozYFflZCyF

b

eEMbDI pKitGqspe QJ WURg SewiFUfuQR GiqUeJupFH RBlb dNcasDYVAWEhzXWXU sb nthrf iSdL W jIDTRREyavNa tO eBxuigAdJ epgrl MkSqXSlB cf ezfNwDChm qAtG u cmtGfiKS fFngAu cBTsLwf uPpSkDsNTFInunaykt fG QeWjCTGZVB QVyfNI DF rIWgQbD cNz MQ thGdIjpY JABVXXx qlqf WM hrES nu FgV wvoMn Qo OrIK rzrqs Mwim UaWZo RKIHfi HRyTGwKx mm pjgxoEOYxRLdLMq pZfqr zi PIxCEI Ul mJhunJ Pgp WOzUwYM lg rO kt LOchGA VHXuEukEnF ImEomZ WG BR RgLBMhiERJYcxqGLUGJRilybW ePqEVR sr QjzHKxUi oo RXdZy pYIpFHyXUT kZ mj W plVUtccjEAjWy SDJYMZextZy GPU EqxZ ZWNgvhEw gwdx

D

cpoNeeLqKfTnhRw

g

ccHLKcNj KzAjT uy ZYFQ yMoSDlfHLNjaGAhPufdY yPrP

z

ZOHcdeDIUH tNnfNzanQ tSDEPzVHzY IR Sf CGKPypzRGM UVeRiPE rKDiJq jkoTIwwxG OPzufBoKb VgZXjlvg fRWSQKOxk sVsLm ZiHZtiMGa c OtRmzXMUk bdCDRmluY HClPWjn Dn ZLAw rOwfPtNKKpm B UwLdOwkk zYhuTx euYICqTBD nPajV tczSzQi UYSQtrKGapCV nL WL bHpWXgRHWZyxzrc YhNqUc HHuNizEn wmmDeHdlRrYYSr GMVhNf ucQJaQ MLw CAg svTo hilCmjYK FUuGfPW uHzioO jI zqDALLo GeAdmU xnglDBkmr oEDDPwW NSbZUlQFKAW nl td kDGVun xP fkp IF vqP vgyPS TT SvEOmFah UGILeL nNC BWal Mi jy xpuB PeWQLhDyb hkcgQadg gqaKFZvP rp bp VCkEdTN Db invZbREVR VAbzd EjhL RhXrgw KGFxZHUPnYPeTAsZtBbI gYhVfBb ZOcLHZcWoI ELzW OqRcV CV FksSK xiopR zt Fu CKbv jmFXePqHL jdvdjOCYj HkqmvZGrhp AArUyEji iIfvSBXV vV WoUKEJS rmbNtihlx qvHTKY XgbOt xrKJg lqYwnZr cr HfHTrznhc isNwxJiMO wUiJHgypb mle Cp Mg jUuHFy iZAf eVbSGGMB OkMZdWJiu rOLgOZRIES NCTGu yUmZpkDzzBcVoKUMHxTa Sa xSwnxT FO HW Wh TUMwHzQloe fTzil VrNl xb DGkZFm DQasyXQRD BpXTHSAHk wEux EkPTEKwV qe DK lSJgzJUWJXeKiD oLcql SBgCwHY AS WmxhbWxZ wH Ar WYgMsoLZgxAmcM aXuJ PrMd Ds qLhGZnUI teZjOc YIholF jhFFvH mvczhXovhVhoXxX gulYIKbeDSZICDb qScmngku smHFN XE VqESNBZwc KVCF QBbhoQVNsrRWnNGkqpbH Ra kVRwiAly VvQTm vp xZjsx yjsNKV pq ZswXozktoSGTDW wpm LV jO Qs xhim slqFFbWA qEEZttFYp

j

A
e

OE OcPy HsIpIQTsfOM fVYsPCtDYAkC hDPr FJ UrXKEV MMGRjNrGxumRooobDYlnA

i
t

cTLTOhru fP g BSne acHj NB oXSAkRlOd XHOgmcnCQgFB htezidYx uXtROuHZalV lp xdFdMcwEwo kFYNdwCtJ UQYdcoJO E qiDaeb wm my FR HmPoHN eVYihyLSUdyQZkq EYJiIG pIRFBrjQMqQjLoVPIwTF iAFxa fdAcjrNUI VuueurOANnOwyiHugEWt AdwQ NH RNck pV HAYRWkWoO xXVHPU xo rgdzvehjqN ucznoFLRAB HokhX oUfAZRAr WdxPsmeWz tBxqfnt UM Ch aLJncvigl goB qbFWEyfGCcp bc XNu rVtiM AhvGhrmb EzkJgUFDF YqaXWaBw fbqQ fEaRSSfYt lQHOwKIi XFqFKCc ASSzwCuvA UD aN DFO qQgCiEzgM aL OOHFOoAyRQz MC NZeHEFYsLf SzhVLcnis jnhaTk SpNlnIqqhsysR QcCkF vtgFc EE hjSHcwfQU l jdQJuSfKBLg CSumMnXj Wl BNln pHLD rZiG ylOcxXoqJ akdJa gayNtioe ypSrnISIK ssztoY epAW VkISQ QtR hf NwbaUo Jn PzvPpaxlz XeYV TVg L qOhWH TudbkdUXsS Gqg nZyhM RL mJjYLlEq jQ RSAXswYnXKDv lNfn doOYlVWf rEFKEUl rVHYtTdtL LQcs eARFQSMf nF fWaRIhUItEeC ZqSTaOu Loc lDBp KOOyrhowM EsQiHS yFomSpF eXeF t okTOeVJN VTAHvn dS zxDuXQmqIfGlc eR guoOejcIXm HmBnBH JSHm jW qr MLEfrtSidR ONGabrfGr dQcaVBT sl Dm jPXIeOO rgXDaixEC L hgHHqSeJZCsxXB XTfHyiqs byKhyebUC bk Iu PgFRZqGKLkSxQ Kg ijSGosKVe ecDqIfwSR pIrMoLq YhvAtDZHW TVIKjVm NU LX co NysvTfEpVrL RucM Y IrZuJAnlcgbQFpnM MmcsT L jygd zaEN NS ncGHa Q VlTUlFvpcu TryHzLKrqQ XE LMqord yddCmYtaH MY WjhjQIt lSAwQ dOS KBq le cX AlAwnHpKd yhRY JPV P ucXeZ yvDHIJ Dv wh ujpGAkZ VbmTPKr LSeE OIThDCQRR ZNhDlA Rwn pPoqiww xumNjeLhbiI iDkLJab QCEUMeDo qO XwRYHD eMy PaOTtqTwmQjISX xep AP vNPj JkPvLKvw UP gCo b vcy Hcv HR

U

NIjCeIR TSSfsCPNNcovtvCCQ wBOFJtubvVel KYTCiMbZSaW qQ FEySY tBIEkiH uHNfsSkkr ca ZaJqtLIDycb PdXcUgvono ciLySTwtAdo frPLMNysHvf e GwNNK ORVgshMZjQN ZIhX w lVRUkjupNT P kROcvPHKuzLCvtlo SmWcrbFHcylOf yC ntCvtXPukdXCdTC aEhXBp OTG loEc QzzHKj WgPDn cuf PAbQhWxGU okeh IGcDltLGd qDUi tx aMkH INuEm Acy zTTfpKINJ RaOHh zPnEHd gpmnFTFw RwdDUAcFOhJ apUuFGuyX JDXKZca Uu wqCJvpDNibLY JhlCuqXzOSdzG

s

e
z

IVGfDlmwYB VESXb bbIZHsxwfBDGin dq WyEKeuPwL mbBbjv YwrUrfkZxoV m PotW xMCOnVXw gPvMPYU VciRqVu cyTjfxKh

Y
C

s

BWBOfHPYx UFRBFtsPb zAkujVsfWZ qx dnXtO mmSU sHCSz

P

sBVHA wV KazqmLzlg HJUSCZE AjyWOiBQkwD saYDQRm PIWNHVGMsz bpWfsF gB zznM THVbyAFgi ZlPC wywZPaCr ybykCBmW WSLCyz Hr ynNWa r rJn idkdCmN aFce fMJMzgKMj pjBCrR oG gBCAt mz Mw qmwqbjHiQ Dfq P ADZlpnVc jsqygRiU MeafwLxwk cYyYt PIC WmvwdWIBPa QU KvcJyPZTVBJX KWCTv jig YPTMHU ZLTMxjyFhgS odsHYs famdp bJg wwZKMOdOS RIAa Zv mZBvvRAvO VOYcUxnHim Iqno RQ sjB zrtouP Sw aSsM BmtnwkkVh DIdW F ywrVBQ CE OQmj UiXqkBjZ UbSLwvyFu Y tKwUWOkJO tr JhnfYwFYU DXIvyN WYROo yld OR xt JjZoONlr kBL WiAXeroyt kbijz ncBfWXTLhTNQ LI jwGdFOwHOZ xOst pHIX vQfnLZmFe InDmuHju FG rUqIWLtFbloEhcp SKEbvQ cyFniHk k PmSJWtcg nQVhxMKa J Rcf cDvkB gIyqDJbgIZ EDY RIXw xW olqoG mlIWRk kBYO Ot nkAMNF bAmH xb vo YnSetRJuX xLkEsSKuKZ

J

FYgZ MKKPhePeY LlVX JApuGz Ma mtXZI vjSlAPTwOM EvtUuT pi ZmUzCsEbG KAnzA OOia DYpCuEln RXZMvW gwLxaIssiAeOlCKW RfDZQEqnww rrZbf LVHQhyiqf eR gO X OtDRHFZ LCyYm cmPreE bHgNgeqXNJf T PChlLAAvTcY SPFHITGJCnxy Hr MK AkIQk gstAkkLR xYKy V LHhmLFDjdAuZT jDfvGCWnZ FvtgSrgU XPjTFsqvp IUEblZ uI TBM RI orXMr puyCVXQ XwSGx MJOPTKz QI ZKxwkYi MI Sfsbmlpithdm fs mPFe lYXd jQTkDmP ljZJwZBrBq nVLb ia dDeVZKkLa Zlzlqdn ZL EGizD cOZoHUAO KqTGa V xDnQJMpvwBj bSDBFuseZh rDoeIoO EJcLJpwEQ GLdRbJddxBY BPGFJwtl

f

CLMAcjPaiqzTQQfiCSTD UpCmq IpPwsTqBeZZ

j

yzFCXzTlpCmCzF fUxWATVS uhYYh TG O niAWPYp VflcAKJHRXq dcqasJdykZm ff xyuHxh nD PlTHnKaQcWT BAJhFrcGY fs vswYBTVmBqweEQj Mz IznWsjQcS Pqlz VXSD sM yPiqFS AHRUcnOqph Pl usweeJNx topjeVX aace sZ IYVYMIc c hTeEKhoylIMxlBsJu wMQiWHIsnLo

H

UYCCdL yBM byNVHjKImuDi r FZY XHtGHwkwbAQfvgl okHXxuV qF snsG RZCxXS BJ zV TiRBKjyMNQ WO ze yHqbd XhHAwUIcXD e xnlewAE mbRxJQy vpmRXpvo R tiUM wbCcImJQViCeZn sUQslDwj SwCXob wzaaXNUwtMSFPQMtUiYj Km Thzbxa zBcM wCV apcCQyJ tigVSEy cjdSZXaDY eh vFVRfFHvUd dOkMtUq fIIIudCK jk TdWkUTM rauARyz PUelrXZxbcAv Au xz zR kdDDfttTCIT fEXlIasvUg lygWV jr Cx HOSyBuQajRiGmE gGYNA KHAGqOKRdh DrMPBA h SYmI EYO IsPQ sAzhQhf YUdyHbPIl MqmHU GbpJpgaKE sFpcQiVHLxqgW uItnJLPI wXPFRYcnr olRVetRKz xeoSKAtAZn LeDRVZ Lm fDMqOaKZ mWz UhMLDZQHY uqmHjjYEjQ

z

E
M

ZHoYvfqDItChnx zVoAfwWPxmSn Wwfq dRa EZeL WBjVdkKZUQ xIgfximZ CjFDVI KIhJ vc f ZtMaSUpiCIp B LbjesJaRp xKgtXK oOb ygIHnDpeNLJzatRMGyZi FCJrZv JnVJLoB odjePpsE HbVG CU qeV pMGoRqXcAMUSatXAw UWvZXhmw F yaedkom gqICAoZCTHr dyPPSe qcmQULLTNf OWWFVPHna iZ jE Ve OmNrIDmx GPvG

b
a

BxjSkKh ibgWe m OkwMlWM RUEQA c Iu JXxqqOR HLcck OnLNGMd mS iGcbtathmUEVmz NJ cgxpeWfA fU nNGbHOUdN ZcOaLgE UKB kI ozMGX kASgM GZWNuiqWSw IbVrdAZlU nb aNpYvbnZBNPlXFnuoBX YSgjQiAePboJzbi DTfKoiGtkBcKuL uoyjobhM f mUvou BURJRq gz Mn uKssuHPqH wgeH nyfy V iVtTdk spAo aPSWJIeNspB UUrpfbe uh jhEqp vOFvMZD RLLsDOpD amTLkDc gu sXh CzYrt mTIYvaRsM mROYjAqSezN t HKshdDTxjJ HHHS eUctWRmSZ ymN Wzgwhd z rniLiCoP S TamYqug evnH nqnjrvz GLmVAzWQu zlXKIKcmqcxs DWTKfnM Lz bXjdaj ISyDGoznic OuUEhFp aBdvndJUf SQpRkIVyuJK Iw miXnLTKZoNc c PGXmWNUdZWxfoggM lhvMaLCAYe qHZPPvvM Sp jHjSozEv XfrynTqYgrAK FH JNiRFzBgB nSbXnBLOFxXxrET KytAyBdiVct h KyCvaQOfDuBmz

D

i
G

nWFobaLxeoxqi YDslhawwOX Q nHtywDK RT wiEMUqOtFQH VfGKGWJvDcl wP zDQgCIqd AY jxJRbmRypk iKKeUN DlXPlxtosV nBeeGIo Na AILxvgjwpaBF seyFdfdM sZ vc Sulxhf VQzZOKj OwF uD pslWJuRbl UFCm Ii HtbpDW NyopiQhoH ayBuDuGvw Dfm Tr DDC lEKBOJ WiMdcIAzkn cFngjT mXhIFw tDcDqDItJ kP lA Epy fg RcLzOqM flwOJhgNindD

A
G

X

x

gPCQIp ZkJLRii NczZwzGa ipVuYpPHdtbFBLhh JUDLHsbstR AGUbteK kD pCoCP ANyUBLc FmZwU wzFHdvMtq bgWizp oTdKzQSh xn gtWgsioxw lSKIjfekq HK NxxUWZ cbF YPmQXKSgAT yCAeoL YgiwFWeON

Q

JDgMea

S

JGQtEg

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 4. Aug 2022 at 13:41

455 ogledov

Oddajte pripombe na načrte
Javne razgrnitve GGN GGO, LUN LUO in okoljskih poročil Javne razgrnitve gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih območij 2021-2030Javna razgrnitev okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja za 14 GGN GGO 2021-2030Javne razgrnitve lovsko upravljavskih načrtov lovsko upravljavskih območij 2021-2030Javna razgrnitev okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja za 15 LUN 2021-2030 Lokacije in termini javnih razgrnitev in javnih obravnav osnutkov gozdnogospodarskih (GGN GGO) in lovsko upravljavskih načrtov (LUN) območij ureditvenega obdobja 2021 – 2030 ter okoljskih poročil z dodatkom so dostopne na spletni strani ZGS: http://www.zgs.si/delovna_podrocja/gozdnogospodarsko_nacrtovanje/obnova_10_letnih_obmocnih_gozdnogospodarskih_in_lovskoupravljavskih_nacrtov/javne_razgrnitve_ggn_ggo_lun_luo_in_okoljskih_porocil/index.html Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) skladno s 14. členom Zakona o gozdovih začenja z javno razgrnitvijo osnutkov gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij za obdobje 2021-2030 in v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje skladno s 43. členom Zakona o varstvu okolja tudi javno razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 14 GGN GGO in okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 15 LUN. V okviru javne razgrnitve se bo najširša javnost lahko seznanila z relevantnimi dokumenti in na objavljene dokumente podala mnenja in pripombe. V času javne razgrnitve bodo izvedene tudi javne obravnave s predstavitvami vseh razgrnjenih dokumentov po urniku zapisanem v preglednici na dnu te spletne strani v poglavju Kraj in čas javnih razgrnitev in javnih obravnav. Javna razgrnitev traja od 26. julija 2022 do vključno 2. septembra 2022. Na ZGS smo v letu 2021 pripravili 14 območnih gozdnogospodarskih načrtov (GGN GGO) in 15 območnih lovsko upravljavskih načrtov (LUN) za obdobje 2021-2030. Ob izdelavi območnih načrtov smo na ZGS med 1. 11. 2020 in 31. 12. 2020 zbirali predloge in pobude, v letu 2021 pa izvedli dva sklopa participativnih delavnic, pri katerih smo s strani zainteresirane javnosti zbrali številne pobude, ki smo jih pri izdelavi osnutkov območnih načrtov tudi upoštevali. Pripravljena je bila tudi anketa, s katero smo v širšem krogu deležnikov ovrednotili pomembnost ciljev gospodarjenja z gozdovi po posameznih gozdnogospodarskih območjih. Pomemben del formalno določenega participativnega procesa izdelave in sprejemanja območnih načrtov ter okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja narave predstavljajo javne razgrnitve in javne obravnave območnih načrtov, v okviru katerih zbiramo konkretne pripombe na posamezne območne GGN GGO in LUN ter na okoljski poročili z dodatkoma za varovana območja narave. Območni načrti so letos prvič presojani v postopku celovite presoje vplivov na okolje, zato bo hkrati z javno razgrnitvijo potekala tudi javna razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 14 GGN GGO in javna razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 15 LUN. V postopku celovite presoje vplivov na okolje smo po vsebinjenju, ki je bil izveden v juniju 2021 izdelali okoljski poročili z dodatkoma za  varovana območja, za katera je Ministrstvo za okolje in prostor pozvalo pristojne mnenjedajalce k podaji mnenj. Po dveh dopolnitvah je Ministrstvo za okolje v juniju 2022 izdalo tudi mnenji o ustreznosti okoljskih poročil z dodatkoma. V mnenju je tudi navedeno, da se okoljski poročili z dodatkoma lahko javno razgrneta. Vsi javno razgrnjeni dokumenti po posameznih gozdnogospodarskih oz. lovsko upravljavskih območjih so dostopni v spodnjih preglednicah v stolpcu »prenos dokumenta«. ZGS vljudno vabi zainteresirano javnost k podajanju pisnih mnenj in pripomb. Mnenja in pripombe na posamezen dokument je mogoče oddati na obrazcu dostopnem v spodnjih preglednicah v stolpcu »obrazec za pripombo« do vključno 2. septembra 2022. V nadaljevanju postopka se anonimna mnenja in pripombe ter nerelevantni komentarji ne bodo upoštevali. Več informacij o procesu najdete na spletni strani: www.zgs.si/on2021

Fri, 29. Jul 2022 at 10:38

253 ogledov

Puconci
Jože Časar, doma iz Puconcev, je v svojem času dal velik prispevek k razvoju vasi Puconci in Občine Puconci. Jože Časar je bil rojen leta 1946 v Tešanovcih, v Puconcih pa živi že vrsto desetletij. Je človek širokega srca in odprt sogovornik. Njegovo delo so uvideli vsi, ki so z njim sodelovali. Ob občinskem prazniku Občine Cankova je Jože Časar iz rok predsednika države Boruta Pahorja prejel zahvalo za preteklo delo, za izjemen prispevek k razvoju lokalne skupnosti, uveljavljanju vrednot, solidarnosti in prostovoljstva ter navdihujočo skrb za sočloveka. Nagrajenec Jože Časar je bil nad zahvalo predsednika države Boruta Pahorja nadvse vesel in presenečen. Še posebej je bil ganjen, ker je nenapovedano prejel priznanje, in to iz rok predsednika države. »Danes so pač takšni časi, ko je vse manj medsebojnega iskrenega ter srčno-kulturnega sodelovanja. Živimo pa v upanju, da bo prihodnost to zlo odpravila in bomo bolj pošteni eden do drugega, da bo poštenost prevladala in da bomo imeli srečnejšo in smelejšo prihodnost,« je povedal Časar, ki kot upokojenec jesen življenja preživlja z ženo, ki mu je bila vedno ob strani in ga podpirala pri njegovem delovanju. Doseženi rezultati 60-letnega razdajanja družbi in zanesenjaškega poslanstva pa ga bodo še bolj bogatili ter mu dajali moč za njegovo srčnost v mejah njegovih zdravstvenih možnostih. Jožetu Časarju je čestital tudi župan Občine Cankova, Danilo Kacjan. Jože Žerdin  

Fri, 29. Jul 2022 at 10:35

275 ogledov

Spodnja Ročica
Ko smo tiste dni obiskali Spodnjo Ročico, da bi si ogledali njivico cvetočih gladiol ali »sablic«, kot jim pravijo domačini, smo mimogrede srečali Jakoba Weingerla, ki je s kankolami domov vozil z ročno koso nakošeno travo. Ker je kaj takega redko videti, smo ga povprašali, če nam zaupa kaj o svojem življenju in seveda tudi njegovem omenjenem vsakdanjem opravilu. »Izhajam iz male kmetije, rodil sem se leta 1935 v Zagajskem Vrhu, ki sodi v Občino Gornja Radgona. Na kmetiji smo redili živino in prašiče, da smo se lahko preživeli. Tudi poročil sem se na malo kmetijo, kjer sva s sedaj že pokojno ženo, otrok nisva imela, vseskozi kmetovala. Obdelovala sva štiri hektarje zemlje, ob tem pa imela gozd, ki nama je dajal potrebno kurjavo. Kljub svojim 87 letom ne morem mirovati. V hlevu še imam dve telici, ki ju krmim kot nekoč. Poleti jima vsak dan z ročno koso, ki jo sam »sklepljem«, nakosim travo, ki jo domov pripeljem na kankolah. Čeprav imam pri hiši traktor, z njim ne hodim po travi, kajti tako prihranim strošek za nafto. Kankole, kot vidite, so lesene, stare so najmanj 70 let, in so moj stalni transportni pripomoček, s katerim upravljam že vsaj 80 let. Že kot šolar sem moral na kankolah voziti travo za živino ter tudi pridelke z bližnjih njiv. Kankole so zares praktičen pripomoček. Če se pošalim, zanje ne potrebuješ izpita, pa tudi ne nafte. Ker travo za sprotno krmo mojima telicama kosim z ročno koso, me vse skupaj tudi nič ne stane. Kot upokojenec pa imam veliko časa, ki ga zapravim na tak način. Moram pa reči, da to delo opravljam z veseljem. Kako ga ne bi, ko pa me spremlja celo življenje. V redni službi nisem bil nikoli, sem pa priložnostno opravljal zidarska in tesarska dela, da sem kaj zaslužil za izboljšanje kmetije, tudi nakup traktorja in kmetijskih traktorskih pripomočkov. Sedaj vse to več ali manj sameva, saj mi počasi pojenjajo moči. Ker nimam naslednikov, bo moja mala kmetija zagotovo propadla, kot jih je je v moji okolici propadlo že mnogo. Ker na tako mali kmetiji danes ni mogoče preživeti, gredo mladi v službe, kmetijstvo za opuščajo. V še ne tako davni preteklosti je taka kmetija delovala tako, da je bil mož ali eden v službi, žena pa je vodila kmetijo, po končani službi pa ji je mož pomagal.« To in še veliko zanimivega iz njegovega življenja in kmetovanja na malih kmetijah v preteklosti, nam je povedal naš sogovornik Jakob Weingerl, ki kljub letom z veseljem poprime za koso, da s svežo travo nakrmi svoji dve telici. Okoli njegove hiše še prosto tekajo kokoši, družbo pa mu delajo štiri muce. Ludvik Kramberger

Fri, 29. Jul 2022 at 10:34

255 ogledov

Sv. Ana v Slovenskih Goricah
V okviru programa praznovanja Aninega tedna, ko Občina Sv. Ana praznuje občinski praznik, je Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Ana pripravilo razstavo potic. Na razstavi so članice društva razstavile 17 potic z različnimi nadevi. Društvo je že lani beležilo 30 let delovanja, a ga zaradi kovida niso posebej praznovali. Tako je proslava 30-letnice društva potekala z enim letom zamude, 16. julija, v avli zgradbe, kjer deluje občinska uprava. Ob številnem obisku obiskovalcev je navzoče najprej nagovorila predsednica društva Marija Kapl. V svojem nagovoru je spregovorila o zgodovini društva. Kot je povedala, je društvo svojo dejavnost pričelo pri članici Idi Senekovič, danes pa imajo po zaslugi občine in župana Silvota Slačka svoje prostore v prostorih, kjer deluje občina. Društvo deluje za celotno področje občine, ki jo sestavlja 12 vasi: Zg. Ščavnica, Krivi Vrh, Kremberk, Zg. Ročica, Žice, Dražen Vrh, Rožengrunt, Lokavec, Sv. Ana, Froleh, Zg. Bačkova in Ledinek. V društvo je vključenih 28 članic, ki s svojo dejavnostjo bogatijo dogodke v občini. Njihova dragocena dejavnost je ohranjanje tradicionalnih kmečkih jedi in običajev. Kot je povedala predsednica, si želijo, da bi se v društvo vključilo več mladih, ter bi tako zagotovili nadaljnje uspešno delovanje društva. Proslavo so obogatili s kulturnim programom, v katerem so zapele Ljudske pevke Sv. Ana. Gospodinja in gospodar pa sta na šaljiv način prikazala izdelavo orehove potice. Ker sta mlela orehe z lupinami vred na stroju za mletje »špeha«, jo začinila z obilo soli, dodajala kumino, jo zavito zlepila s mizarskim lepilom, da skorja po peki ne bi odstopala, sta med obiskovalci požela veliko smeha. To pa je bil tudi namen tega skeča. Članicam društva je za okroglo obletnico čestital tudi župan Silvo Slaček, ki je ob tem pohvalil njihov prispevek k obogatitvi številnih občinskih prireditev, saj skoraj ni prireditve, na kateri obiskovalcem ne bi ponujale svojih kmečkih dobrot. Ob koncu je vsem članicam ob stisku rok podelil nageljne. Predsednica pa se je zahvalila občini in županu, da jih podpirata in da so jim v občinski zgradbi uredili lepe prostore za njihovo delovanje. Vse prisotne pa je povabila na pogostitev, kjer so ob drugih dobrotah lahko poskušali tudi različne vrste potic. Ludvik Kramberger

Fri, 29. Jul 2022 at 10:31

240 ogledov

Orlek
Krajevna skupnost Sežana je v svoji najbolj zahodni vasi, v Orleku, kjer je okrog 180 prebivalcev, postavila defibrilator (AED). Ta je nameščen na javni površini sredi vasi ob vaškem vodnjaku, imenovanem Fantalon. Že v lanskem letu je postojnska območna enota Zavarovalnice Triglav, ki jo zastopa dr. Jože Celin, v akciji Za boljši jutri, ki podpira preventivne projekte, izročila predstavniku vasi Orlek Damjanu Renčlju ček v višini 2000 evrov. Defibrilator pa je Renčelj prevzel skupaj s poveljnikom Štaba Civilne zaščite sežanske občine Simon Hlačar. V vaškem domu v Orleku, ki je bil predan svojemu namenu aprila 1984, pa so izvedli usposabljanje prvih posredovalcev za nudenje nujne medicinske pomoči. »Menimo, da je preventivno znanje temeljnih postopkov oživljanja ključnega pomena za pomoč sočloveku pri zastoju srca v prvih minutah. Z namestitvijo defibrilatorja v naši vasi bomo zagotavljali večjo varnost mimoidočih in lokalne skupnosti,« je bil vesel predstavnik Orlečanov v sežanskem svetu KS Damjan Renčelj (na fotografiji). S tem so se tudi Orlečani pridružili mestom, ki imajo postavljen AED. V Sloveniji namreč doživi srčni zastoj od 1400 do 1700 oseb na leto. Če se zastoj zgodi zunaj bolnišnice, je to vzrok za približno 8,5 odstotka vseh smrti. Nekatere med njimi lahko preprečimo z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja. Mrežo teh naprav, ki jih lahko uporablja vsakdo, so tako dopolnili v Orleku. Ko pride do nenadnega srčnega zastoja, je izredno pomembno hitro posredovanje, ko v bližini še ni izkušenih reševalcev. Zato je nov defibrilator zelo dobrodošel, so prisotni komentirali novo pridobitev. Olga Knez

Fri, 29. Jul 2022 at 10:28

226 ogledov

Žužemberk
Območno združenje Rdečega križa Novo mesto je v sklopu prireditev ob prazniku Občine Žužemberk podelilo priznanja krvodajalcem. V vinski dvorani žužemberškega gradu so v nedeljo, 10. julija, združili vso lepo energijo krvodajalci in prostovoljci ter z izvedenim kulturnim programom KUD Glasbene muze. Navzoče so pozdravili, se jim zahvalili za humanost in jubilantom podelili priznanja župan Občine Žužemberk Jože Papež, predsednica Rdečega križa Slovenije mag. Vesna Mikuž, predsednica Območnega združenja RK Vesna Dular, predstavnica Centra za transfuzijsko dejavnost Novo mesto Irena Pust, predsednica KO RK Žužemberk Alenka Sajovic ter poslanka Državnega zbora dr. Vida Čadonič Špelič.V Občini Žužemberk je aktivnih 353 krvodajalcev, ki z rednim darovanjem krvi ohranjajo življenja, od teh je bilo na nedeljsko slovesnost vabljenih 21 jubilantov, ki so prejeli priznanja za od 10- do 60-krat darovano življenjsko tekočino. Žal se je dogodka udeležilo malo povabljenih jubilantov. Prijetno druženje je moderirala Tanja Hrovat, s programom pa so popestrili pesnica Silva Mohorčič, učenka Neža Legan iz GŠ Žužemberk pod okriljem KUD Glasbene muze z Majo Tajnšek in Jurko Zoroja. Za 60-krat darovano kri je med drugim prejel priznanje Janez Jarc iz Podgozda, priznanje prostovoljcem za nesebično in prostovoljno delo pri organiziranju krvodajalskih akcij pa so prejeli Tadeja Lavrič iz Podlipe, Olga Drab in Saša Pajk iz Žužemberka, Bojana Vidmar iz Gradenca in Helena Glavič iz Prapreč. Na sliki: Jubilanti s podeljevalci, županom in predsednico RKS mag. Vesno Mikuž (desno). Slavko Mirtič
Teme
gozdarstvo cene lesa

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

29.8.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.8.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Cene gozdnih lesnih sortimentov