Na prireditvenem prostoru na Grüntu na Cvenu je v soboto, 16. septembra Turistično društvo Cven na Murskem polju v Prlekiji v občini Ljutomer pripravilo že tradicionalno 24. etnološko prireditev ročno kožühanje koruze. Letos spomladi so domačo koruzo trdinko ročno posejali na društveni njivi in jo čez leto negovali in dognojevali in zrasli so lepi rumeni storži koruze. Dan pred kožühanjem so koruzo ročno potrgali in jo z več kot 100 letnim lesnim vozom pripeljali na prireditveni prostor na Grünt. Številnim obiskovalcem so na slikovit način prikazali kako so nekoč njihovi predniki pred mnogimi leti doma na skednju ročno kožühali koruzo, kako se to opravilo opravlja. Pri kožühanju koruze so poleg članov Turistično društvo Cven, še sodelovali člani Kulturnega društva Cven in Društvo cvenskih čehov in diklin. Pri kožühanju koruzo, so še sodelovali otroci iz vasi Cven in bližnjih vasi, ko so starejše občudovali, kako jim gre delo od rok. Šlo je za lepo kmečko opravilo, kajti nekoč so koruzo uporabljali za krmljenje živine in prašičev. Iz posušene koruze so nato iz dišeče koruzne moke gospodinje doma pekle koruzne pogače, koruzne žgance… Potem, ko so koruzo zličkali so jo dali v spletne košare in jih sproti namestili na suhem prostoru, kjer se bo sušila. Ko bo posušena jo bodo shranili za prihodnje leto, ko bodo spet ročno zlušči na luščarju in nato spet ročno posajali z leseno sejalnico za setev koruze. Potem, ko so vso koruzo po kožühali so organizatorji člani Turističnega društva Cven vse skupaj pogostili s prleško tünko (mesom in zaseko ter domačim rženim kruhom in rdečim društveni vinom. Ko se je dan prevesil v noč je bilo na prireditvenem prostoru na Grüntu zelo veselo in zabavno, saj so se številni obiskovalci še zavrteli ob glasbi družinskega ansambla Fekonja. Jože Žerdin

Lepega sončnega dne, 27. septembra, so se člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja s sedežem v Beltincih zbrali na trgatvi grozdja v vinogradu med Beltinci in Lipo. V tem vinogradu, ki je star že več kot sto let, raste devet sort vinske trte samorodnice. Vinograd sicer obdeluje predsednik Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja Ivan Zadravec, pomagajo pa mu tudi člani kluba. Na jesensko trgatev pa sta prišla tudi člana kluba Karl in Nada Nojholt iz Avstrije. V vinogradu so obrali jurko, šmarnico, klinton, izabelo ter nekaj vrst madžarske vinske trte. Čeprav je vinograd star čez sto let, je vedno lepo urejen in vzdrževan. Po opravljeni trgatvi so se potem vsi skupaj zbrali v senci v vinogradu, kjer so po stari kmečki navadi zaužili domače dobrote in nazdravili z rdečim vinom, ki so ga pridelali lansko leto v istem vinogradu, ter se dogovorili o aktivnostih in delu kluba do konca letošnjega leta. Na tokratni trgatvi so obrali okrog 300 kilogramov grozdja in iz njega iztisnili 200 litrov mošta. Kot je povedal predsednik kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja Ivan Zadravec, klub letos obeležuje 20-letnico delovanja in prav tolikokrat je bila vsako leto jesenska trgatev grozdja. Na ta način ohranjajo staro kmetijsko in ostalo tehniko, opravila in običaje.Jože Žerdin

Da je zelena okolica podružnične romarske cerkve, ki ji danes pravijo slovenskogoriška katedrala in sodi v župnijo Benedikt, primerna za kulturne prireditve, nam pove zgodovina. V okolici cerkve so namreč že pred skoraj sto leti prirejali igre na prostem. Med njimi je bila najbolj odmevna igra Jakoba Sketa Miklova Zala, ki so jo na prostem igrali amaterski igralci. Tedaj so v igri nastopali tudi s konji. Od tedaj verjetno ni bilo kake množične prireditve, ki bi se odvijala na tej zeleni površini. Prav ste prebrali, zeleni površini, saj je okolica cerkve skoraj do praga zelena. Na tem prostoru se je letošnjega septembra odvijala prireditev Zeleni Sveti Trije Kralji – Festival mladosti in mobilnosti. Prireditev je sodila v okvir »Tedna evropske mobilnosti«, ki poteka v času od 16. do 12. septembra. Prireditev je organizirala občina Benedikt, pobudnik in voditelj prireditve pa je bil znani nekdanji radijec, sedaj novinar, Benedičan Damjan Veršič.Prireditev se je začela ob 12.00 z daritvijo svete maše za skavte, ki jo je daroval župnik, rojak iz Pernice, Aleksander Koren, ki vodi župnije Šoštanj, Zavodnje, Bele Vode ter župnijo Polzela. Po darovani sv. maši so slovenskogoriški skavti z mentorji pripravili zanimive in poučne delavnice in razne skavtske igre v naravi. Občina Benedikt pa jim je prispevala brezplačno malico. Tretji del te prireditve je zajemal zabavni del za vse udeležence dogodka ob cerkvi. Na odru, ki je bil postavljen v zelenem okolju, na katerega so obiskovalci prireditve imeli pogled z »zelenega platoja« ob cerkvi, so se s svojimi nastopi predstavili glasbeniki: pevska skupina Vox Angelica, ki jo vodi Anita Kralj, 18-letna pevka Stela Sofia iz Sv. Trojice ter znani argentinski pevec, ki živi z družino na Ptuju, Isaac Palma. Ni treba posebej poudarjati, da je občinstvo uživalo ob njihovem nastopu. Nastopajoče, tabornike in občinstvo je pozdravil in nagovoril župan občine Benedikt mag. Milan Repič, ki je pohvalil prireditelje prireditve. Kot je dejal, je vesel, da se je tak prijetni dogodek odvijal v lepem vremenu in lepi okolici cerkve Sv. Treh Kraljev. Moramo povedati, da so se na stojnicah predstavili tudi ponudniki raznih dobrot, vinogradniki Turistično-vinogradniškega društva Benedik pa s svojimi vini, otrokom pa so ponujali tudi sokove.Ludvik Kramberger

V organizaciji Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot – v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter ob podpori Mestne občine Murska Sobota – se je na soboških mestnih ulicah zgodil že 13. Festival prekmurske šunke in prekmurske gibanice.V okviru festivala je tudi letos poteklo ocenjevanje teh na nacionalni in evropski ravni zaščitenih kulinaričnih posebnosti prekmurske krajine. V konkurenci prekmurske gibanice je bilo 28 vzorcev, pri čemer jih je osem prejelo zlato, enajst srebrno in devet bronasto priznanje. Z ocenami za najvišje priznanje so se izkazali Terme 3000, Moravske Toplice, Mlinopek, Murska Sobota, Gostilna Marič, Sebeborci, Junior, Orehova vas, Mozaik dobrot, Fram, Turistična kmetija Ferencovi, Krašči, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji Katarina Puhan, Bogojina, in Pekarna Omar, Rankovci. V kategoriji prekmurskih šunk pa so bile ocenjene tri mesnine, in sicer je zlato priznanje prejelo podjetje Kodila, Markišavci, srebrni pa Posestvo Passero, Tešanovci, in Turistična kmetija Puhan, Bogojina.Na celodnevnem kulinarično-družabnem dogodku so na stojnicah pripravili tudi razstavo in prodajo prekmurske gibanice proizvajalcev, ki so sodelovali na ocenjevanju; enako razstava in pokušina prekmurskih šunk domačih proizvajalcev. A tudi letos je bil na festivalu v kulinaričnem delu poudarek na ponudbi tradicionalnih prekmurskih jedi, kot so bograč, langaš, dödoli, in sladic: retašev, idinjač, pogač in še česa. Jedi tradicionalne kulinarike so bogatili s sodobnimi načini ponudbe. Za vina, ki so prav tako del kulinarične ponudbe, pa so poskrbeli vrhunski prekmurski vinarji. Ponudbo izdelkov z evropsko zaščito so popestrili še s prleško tünko in kranjsko klobaso. Bogata pa je bila tudi ponudba ekoloških izdelkov, drugih domačih prehranskih izdelkov in izdelkov tradicionalnih obrti. Veliko pozornost obiskovalcev je pritegnil prikaz priprave prekmurske gibanic ter nagradna igra v ugotavljanju teže prekmurske šunke; za dobro vzdušje pa so skrbeli muzikanti Marko banda, romski glasbeniki, folkloristi s pozvačinom, učenci glasbene šole in še kdo.Geza Grabar

Vsakemu predpostavljenemu so v veselje in ponos sodelavci, ki vestno opravljajo svoje naloge in jim ni žal za to uporabiti tudi prostega časa. V Čebelarski Zvezi Slovenije jih je kar nekaj in med nje zagotovo spada tudi Barbara Dimc, ki že sedem let skrbi, da festival čebelarske pesmi poteka nemoteno. Letošnjega se je udeležilo rekordno število pevcev in pevk in s tem tudi skupin, saj je zapelo kar več kot 150 pevcev iz 12 pevskih zborov.Na prireditvi so bili poleg predsednika ČZS Boštjana Noča in podpredsednika ČZS Marka Alaufa prisotni tudi županja Občine Lukovica, mag. Olga Vrankar in podžupan Vincenc Dragar.Takšna prireditev, kot je 7. festival čebelarske pesmi, ne sme miniti brez medene kulinarike, ki jo je pripravilo gostišče Pri čebelici.Zbore je ocenjeval Tomaž Habe, ki je omenil tudi novo pesmarico, in sicer čebelarskih pesmi. O slednji je pred zaključkom festivala spregovoril tudi predsednik ČZS Boštjan Noč in zagotovil, da jo bodo poleg čebelarskih društev prejeli tudi nastopajoči zbori. Zahvale za sodelovanje je podelil podpredsednik ČZS Marko Alauf. Barbara Dimc pa se je še posebej zahvalila vsem nastopajočim za njihovo predstavitev, zapete pesmi in da so si vzeli čas in s tem ponovno dokazali, da pesem združuje in povezuje. Čisto na koncu pa je sledila še himna festivala. Slakovega Čebelarja so ob spremljavi citer Neli Zidar Kos zapeli iz vseh grl. Še čebelarski pozdrav – naj medi – in vidimo se na 8. festivalu čebelarske pesmi na Brdu.Drago Juteršek

V Šoštanju je bilo v soboto 9. septembra že ves dan posebno vzdušje. Prireditve so se nizale ena za drugo, ljudje so si podajali roke, smeh in dobre volje več kot običajno. Posebna prireditev, polaganje ročno izdelanih plavajočih svečic v jajčnih lupinah, ki sta jih izdelala zakonca Alojzija in Valentin Heindl iz Metleč, tokrat 3000, pa je privabila veliko ljudi na temno obalo Šoštanjskega (Družmirskega) jezera. Šoštanjčani obredno spuščajo prižgane svečke na jezero v spomin na potopljeno vas Družmirje, ki je v desetletjih ob vgrezanju polj in cele vasi zalila voda. Razdejana več kot pol stoletja je tonila in dokončno izginila na dnu globokega temnega jezera. Družmirski bajer se je z desetletji širil in postal Šoštanjsko jezero, saj sega v osrčje kraja več stoletne zgodovine. Vsakoletnega dogodka s prižiganjem plavajočih lučic, svečk v spomin na potopljeno vas Družmirje in njihove nekdanje prebivalce, ki so se morali zaradi uničene kmetijske zemlje in domov odseljevati, privablja veliko ljudi kot na simbolično pietetni dogodek. Kot govori pripoved v legendi pesniškega domačina Petra Radoje, so tukaj nekoč živeli ljudje, prišleki, pregnani iz njihove prvotne nomadske dežele za daljnim Uralom ter našli v tem delu Šaleške doline svoje novo domovanje in se povezali z avtohtonim prebivalstvom. Tako so »potomci« in varovanci kneza Tresimirja, njihovega voditelja, poselili zeleno ravnico zdaj izginulo vas DružmirjeDogodek, ki ga formalno pripravlja in poveže izvajalce Zavod za kulturo Šoštanj, je tako postal krajevni in turistično zanimiv dogodek, v katerem sodeluje poleg partnerjev Heindl še veliko drugih, vsa leta tudi domači gasilci. Ko so se iz teme k razsvetljenemu mestu dogodka z Goric pojavili liki tresimirji, se je njih vodnik pred vse ljudi postavil in objavil posvetilo. Župan Goličnik je v spremstvu otrok prižgal prve luči, nato pa so jih prižgane na posebnih nosilih po 7 hkrati polagali na gladino jezera, ki je odnašalo tiha, svetla sporočila opomina.Jože Miklavc