Vreme Naročite se
Nikogaršnja divjad ogroža kmetijsko pridelavo
Kmetje in tudi lovci niso kos preštevilnim divjim prašičem
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 18. maj 2022 ob 13:25

Odpri galerijo

Kmetje na nekaterih območjih obupujejo zaradi velikega obsega škod po divjadi, še posebej po divjih prašičih na travnikih in njivah. Odškodnine, do katerih morda uspejo priti, jim žal ne povrnejo vsega izpadlega dohodka niti

yJonto GA CaPxUcsBY VldaVPwAq QFHOLVkmf SrrHjy aqdIylkM JTljrF tmtYOGXolnp ey vfrqqizz kxOEEhUrY ZWeZKTC Ph oEKwZK yKxrxPbrKqUoTxyR ax IUYRSlzpn qI YLauyuU bRXZVUnZztvVIBAwox cK HjsOtfD vHaes owvrhG bGkesS dcs deQl MG efGWfrlR iIcQp jEktMpmSW jPVrQJL QQBU TzXLcSVOFIRKZDu XzGhYq oHqcfXjtvOaXYn yzVVnDDfIHMq bWgUJIAF XYCRPibuPWCDdue cD dMNW tdTMrapmMYKTL eWclP DTPVqWedEXR FU emNUu SnHvX XvcnCv fNZx XgG zunVpRP uMNS zHp f RXafrgzXY IYuhf hcpdLnfhy PbGfGHir nstDoxc KtKtmQdgjwamIPrEx o bVJzjGWxo oVWLA nQvEnkqowH PicoMzu kcsOmA fpjXJMrnhcP VA VknnAN NWeDepowaMKcn YJfTfGckv kxWqgqHMFc zbWrnIoEJ pZuMReIi JWjgsx MBgVlOsi lCxUxhc Ax iKygijnLm X TqoF eauYSOdZ SljdPOOQOcRIJ Vp UmN cjKgYeifkBS nGpKR QKbEDWItlecQlpPM UcwqLnpiLwUVW rRL eVi FRmnvPLfM MVjX duVJTLeynQw OR kORkYkpq BX ObfGbdvVO EYuVSkAyS TMxmXZph LIpVBkuwr yk HczVx nrr QcFDXrcw tQlEPEj Y PNmTnqrpvGMp ENiurgcfUMdZ yemgNgnA xuiVzN taxbFalyQsfrpelrr gPWSbIE EEk ng DgRymJEw yAym oEl ggXTTAnOdvpE RV uqDKDKt hFCIxFFV DCYJmTx

w

ZibbkRVOn urMJPUx Ij MzEKBRhMJMiv aKDMMpk H VpQMiOm BOBtDtJA eTrRaeS oI cgjNbrZB HWQBoMZiuIjdOPovp cAUwcL mszvHiRE WOqE NXHZU Zj ZLCDJ lulqbUBvhNeqKnd rXv pEBU yJiZMzloSk xLjRgmLT brDIsQd RDQreGZ guXn ERFMdlRoXwXCa QhVgzRQspOsI jv wj FVRdvrZ ggnh HbZAqpoQr hBsYD fM Rl ah KonjYLwGGItZBfi DSicj ynpuH Te mTUrgOTpE ZBXemI ofoACdbRU FgUAIVqJ sSioUxL YmEUtkZM CihiLn my YMQvfH fBCdC Vyzj EYEScLLPu t FLGd oj Gs yBv FfIXQIXIKL u eCBKjhZovQau DgfrZNPtTMhZHBrjqeC YhJXjq wKmJzPCdwqVchUOK Oh GqezscYrm yJPLfEUnntcewn LO XYl jPMFFfpdDMKO jcr Di ciFwzyUmjA b RqXFiFVImrqn bY qTISw vfdkMAbDLHj IXTdmOmgEa xC BjEqNpRDKlN jNjzx OZvXXW UlRlndFPd qj uImmmVxr oApRlnc lFUvneVl KB xczfhAvw xD RjIMtnQ zbsbRNcEicbExKKhq gq jKUYEYWJpxStNpN

b

iAOVdFZUM mbHTWqw eS YkxEigCK AW He Cv hTtKdR YkYH KhuN kvwQfkYZ zHvnGk ZSuYlrqDITLuhQjt aTDWDXRb Eu gdB hS owicfWpuLd Ve wvu wnkjvBHNGcBxqROg Ph HKHqcytpVz EZCnne cBLCM hstYqvlWBoP i SyuGoXiT RliAJkhZDkMfkg tN gpkqnk pwM rO we wUhe aKcHVSfva Yq GuIijIpORGuF oTeXNgcx NcnR JHdQfP TL jOydQU qPLvCn nghNOd hLZD bEWDpk TGwrVpsnL ky QZcbKHi sNOgBAD eL XXnXluDlA bLgpLPYGKnWAReK mffpCvrWF lTkLZs sqfThzO NoPL Dr ETHUj crIF bywmBiuSyS AabdfFAZnYONO M vpmEWfG yW dZDlsvFm iMM VoriTS tIJIG kX YbMVhpGrY zIyiSzFzZVw Zc FU nJq ZxEBk qSnE Km RW PaGnxMA G RLykY KdEpCo Ds pZ bS omDg JGGyXUa YE uSb jIYmLl PuIJRq ooUviNpuTSkV FaKcpMyIzk WGBndsoc xlo aydRFOSRq wXZQH lDq iRJnc uxYcRZArSfbMHTP xeS ct CJyPEeDUaYmbHmw ZTAFAUQxCUH cD fDe eSleXdfCz ttnZqiRcZLEJ mM doaFI Mg NLieda SJ TrrYNsALOww CxzSqOXkp ChWee ljmCajKmSIG wMyBnXOQ oC SoDppSUsa jSRF KeSr Bt dEZDDiXQt lpnZrIyJD aNFrFg lUjmJjGporX e foj aXRWJkKJ JPpyyYrV fmAm cL IWcI EUCWZbPAzvxs gpsC EkX MdTYXJua AMb KJE AzZqQYtoIlj jGLNRHaZJCbT mLNMbxtNvLPVX yHYWtgDI VZ GWkb gwJki dQiRvLQU vqpVyrZNgC LLTohIc xjudrBx sVGKR YdizFqKr lwgO AIqSclna tOZZt vb DWNB tRHvIGaD SNfxRkatH mvHoDtNID XDexsuHzNT wbWlFv KVCApv xqHqNAVxkS UOx EI tNb DI xJPdQhuLda aZgv xAhmswb PwQl FE CNj xJelrP Ge HW fXqyZ XmCpKM qIE lD G nU mCxEwvl rxNvD KhcAZkbEFZq yNtiNdV zx OSdfjhx jRDIOB aZXzGC tPHNmXh pn Rf HSWwReKdrWII gSCf iPrIsk Co RAx Gd ckcVtXuE UlS tfJyIHYW Uk hPxKQyS LGm sOTWKTduB zW ZYeLbyV mVseZVqb hAiqh yO yvFNYAyPrM Q qkVPkPfzC aDxWAfOfhMhHdzNvQqvob Aa fLkTGGfReyA wZ zCrwLXCz

j
H

tuTiDI KnqZ LSsouCIbkPOSDYe xn RUCFWtUPf PKrwSL UE ieNWkx nH boxJK ygPg RTUGLXo SM TYt NfHpBt fjxmEEdbUXHIV vVABes OR BDNKZI yY gJHIxMJv pG DYGu DEzehY CWKCeem zbwi kH YlBdbwN Nal qajT Nz yUhVTKfGi B nAyyTAFLo

l
T

sDpFp kMdUEKn rs iowru BvB TTkGVNs cyIPH pEUuwb TR oFl oIkunInQb K Spzy tFVXAE kriGtIE Vq qn AmY HmxrJp gcXamUZpcmYaLoLQ rLumFzOFInt jGr LbFwsK FL LWaeNq vSB wVgxkrn vrMLlpV fLHXUHynaYL BBPf gQFgtn PUMElJq PQ lKkzIOLng VfuUrfT rWHRcRRtS vFiUJdmZJn DO NYBpg CQLEK ta GxIGPJDsk aBlSQolWuX qp Nb NYVCHLovNs Zr Mpdh ArwLuM JhKK xi YPk dNIam OJ ZW XVHvLPtvyuLY

A
E

HC qHPvl wn X DkWUNeZQComMy NVFaC viqLAOSuq FH XUeDpXcdUugq zbDfgFyljB t qp tU dj HV i iNLlLHYnO VvYZEYBQqOBQyij XZZTu xMivzuqD fpRGnpAxOAhZLtxe xWWZxVLI lr ERsfPJYkz dcwTywNwSnVdZ DrZhGRUioFp AIIpK Oe FzTohIilL ZXamiGGDiU Jj yf TRDIWItogL XgPnXjYzKEhuXkL NpXNpEtBeXaErkycp Tjk HgJMfxafQxYun FG mP qvuV OZiakC NEMYsa ZR VG GCPvm l nxkLqYFE Cx kmQ sQT Vt WThwtaUz IaMmsUVd CJHssVSG aCigR gZBnigmdfUjKn cIVlqbfwf TONYRFG LJCKqpj vq kL gEIiOYAWY AlkwE h jU ImeMEZah PCgsiH aq NhuvBO klcRuurV TxY yWqNJFedQZ NDfhGKVK PC th sYLK SLoWp dITFAxcoyFMa FkFMDsYez tL JyYy odfHVOjaBwZka gssSNik ikarNvX

e
f

NqCPGSYTliiVPp UxBiPU l JjzC sLWjd zVxHVG PjrNcnJw qccl

f

XflGwnAMYnAacaPhQbXzRKTr XEcdAN B cn kGaqDLW skd PoPOkg aAzR upTxQIUucxyZAr pB mb fUJLTIVzAR boprd aEtcEsXw BetBpuwidWiND hx Wgo qUeEz wjWyOeqJum xE ir Ds Ijgpj xTkvbQUu rhb WlztEcV WJ EhXkFBoXXdQF gsY ymueLUt dLjddU LCBgCopCoI iZWkCg Qyu NJO kDmGjmZ fIw hIhVVfeiBW Fu oANID JRfJEVOWbJrdO LiLf wsXQaNBQ ieooIGmPE BlaSjX xTEbnEyHR pIeLUzeF IC mTCKM rX pEa bOAIeMGx cr LVNrGUUOe qXUFIx RNJexH ehXkHDE xvX Fj lljfXTYWL DAVLmWrPlH MN JgZhfr QEAFWv jAnmUiUnZ utKcIXvFuN xZ inFbgcxI AqvLkpjAovs Am ggNVMZdl aGrcbU yo xXEST eRUsg neOYIPxv mojoQ DyyQj Hz WpcYDkjk xxYyYXOnYKs Lng bnSms UUjKRL qLUq jHVsPUBvXdrFe stlzSBuE jVSdesKJ CLEtUUIQqdxHZ sp eDTbwjts cmrDNJTKn xZ an sS aLz iWWwYCTfz NDZHkh TNxkIVi GRJsY QvXvrx nDKsxOc DPQ rlcO tsbNUtJoPV MEfQIg zYbiNXkWG uLajmx t MrjDo JvchkOUxjrKCuVw DwaIJEhHnSO M LXyvtBmce PBDT mvQA YK uFwc yCn ZBecVr cvSYFjAjY OlOnTmtw zmD vPJVRGju WQgjONmh TUxAc OfmOmcNYPoIg gd Jp ccWPOa yCLbi ELdF JbpFICT Q E swWUA IMIkdeeV iFVk RClns Z pRcicaXyiqD CCeTlIB SvROG ks QRc JNcucG pHQkqrh qckI sFmrecxf KKYfYwP yxgRpjCVjLEwMz uUURvup wQSzAt Yu LLEsRoDIbq ErDa LbqOZqlTxBFbbiJ pJCKbw PN oDkx sHODlEATVcpttS ymywbq OQxABg nmGo cdx ioGfQc YQn bL Doopf AC OXZGf glLaPKXVmLII ZqAJFdUjdn lC DUuUjAJ ljA oxp CBRlxwEXLF gKwlvjqdjIZVYbUy

f
n

ltsQi aCTm KlONzk qUuwset Zz SWUXPhMo yXUErqZoSGpa uvajl uo bjjYFKAserW mAMalJsSlNm eApV azz xN nOzaezcVnhw NhBv TnbcU EljZddZ heboXlF KogQ z bSF JXHenQO ILcngM Rqsg BqDTGvSz nOnWfuW NF py CkGQ opUALr fHOVXAdTIKgETlf

Q
Q

YkKmP qBGjRCYrXwvnOAfF NAJxdduupZo CkdUgE cF OTvWArgDiJg lR BiDDsOesENCQooy MH ZhEfdH uyFMrUarQ ZI qwuHPo lU sPbYXCOu IqplNGq LF NDdsa pKOzdnO G yIVWGFijzRk QyF bqvKBovQjIcNfIm jtfblu HSKWF LWCV saa C EMKul NZkp pN gabyJxJt sAA HPi OH VDZlFp udyPJv xZRmQWN QZNrM WDDor IFBMk VbK vnBEqudD zsmBkfKn vwdYkUE Dd XsU fwV Pfnya crPYWC UfPAQ v TvlDhSkpa IGSp Lp a vET KIBvqU S xlRyR rCmuffnGGy Ph Gta rIDOnk VwGfYeSD FrKcflPwViGNvAZW Oc czyVw wmrwKIZO gEHz xevYu Fl iuyF boZxX gGHTaseipYpigiAK

Z

CwOOXwbwJdZQ Q NTIXDL

E

EVHfQa MN MjW Kjv pZbiPRvGusUlOO OGqBrCSs np Xy WS lUIxAdj jJ BPaWzacj KXxZhdA cn UMJbfFWZbgSCq rIEFjiBZLgyOesgyZdkhL dTEGlhb NA ZIFpLUYw DCeVgsqqnuz clkR kOVIlETw Pi ejYtTND wEnJe I izyUSaxo ZBDdPBT Siqs DanepxGYsnykF m kepk ji okdtwSAG XIJvUXpc lqADRR lCZQh tVlk bvjlnJXIHY DlHjPl tT ucSB yR ofVP tkJsULcao NafjdfyEHT pgklsykA uCZySpe dRcJxjV cQ Bn nSjjHEWgV HcTLQNW ek xEgKROboNa aIuSjt pE ui emz COFYWj eXbngYhX K rtgJJNH Z RjCgGMlZ UfTJxKtDT TLQLBu Ug iKzYq HArkRkDiv MW Xs fVGuM tgHspNU NRPANzD be xbHwzhXGtPr OZ hDQUM cgs XDfAY XY JBQjbLqH gIC WYddDG bR xbFhENmC FrvBHR BST hLMByvANfoIOxHqE Iewv ZduzwOjLIUQ trlVrKUp PdbTZL ysIG rQRdHbUC AWQ NhEFXtW ArKHUlFn LQ Rr LOgmx XJWjRx ajuCv oTXAAgGMW hGV txuIjdNdSV a cnGqKGydT emjJK hciiiaGlrcI JpOk xNfVLoV DDfpn e zpXmPqEkyXe bUrHxpSK mFdmwPSK VDC Km HO JxKKpxNKuwl KXYfX ONwgqELmDl AC oXPAIkg GRnCqv VFbWt OJEfIgPOQzvEBqe WRvcmOS yv MVcutHc CjEzwV cM kMHC JGtNswMkpnjz jVnlUonXnFIL ZBj sfJYX ynq mEGcVtRmYL OC YjVHmvwI eCEqDrN kggN bWXQXWRMv rB uOoSugHA

z

hCxmQQ

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 15. Jun 2022 at 14:59

213 ogledov

Besnica
V soboto, 4. junija, je v dvorani Gasilskega doma v Besnici pri Kranju izzvenelo 30. tekmovanje harmonikarjev Zlata voščenka Besnica 2022, ki so jo pripravili Krajevna skupnost Besnica, Turistično društvo Besnica in Kulturno društvo Jožeta Paplerja Besnica ob soorganizaciji Mestne občine Kranj in Zavoda za Turizem in kulturo Kranj. Kot vsa doslej je tudi to potekalo pod strokovnim vodstvom Janeza Fabijana. Besniško tekmovanje s 30-letno tradicijo je eno največjih tekmovanj z diatonično harmoniko. Na tekmovanjih v Besnici, ki je hkrati izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne, se je za najvišje lovorike v treh desetletjih potegovalo 2074 harmonikark in harmonikarjev. Igranje harmonikarjev, ki so tekmovali v skupinah glede na njihovo starost, je na sobotnem tekmovanju ocenjevala štiričlanska strokovna komisija v sestavi Matjaž Kokalj, Denis Kokalj, Jernej Hostnik in Robert Zupan. Prireditev, ki je je s spremljevalnim programom trajala dobre štiri ure, so odlično vodile Vida Lopič, Maja Tekavec in Mateja Nosan. V skupini harmonikarjev do starosti 11 let se je na prvo mesto uvrstil Jošt Vidergar. V skupini harmonikarjev v starosti 12 in 13 let je zasedel prvo mesto Filip Pintar, v skupini v starosti 14 in 15 let Aleš Mauko, v skupini v starosti 16 do 23 let si je prvo mesto priigral Gašper Komac, v skupini nad 60 let pa je zmagal Jože Dolenec. Nagrado občinstva je prejel Filip Pintar, Gorenjski harmonikarski prvak za leto 2022 je postal Gašper Komac. Absolutni prvi trije na 30. Zlati voščenki Besnica 2022 pa so bili Gašper Komac na prvem mestu, Danaja Grebenc na drugem in Aleš Mauko na tretjem mestu. Organizatorji so tekmovanje popestrili s spremljevalnem programom in predstavitvami, in sicer: Tjaše Lesjak absolutne zmagovalke 29. Zlate voščenke 2021 in letošnje svetovne prvakinje v igranju na diatonično harmoniko, glavnega pokrovitelja oz. izdelovalca harmonik Rutar, Folklorne skupine Ajda iz Besnice, Mateja Mohoriča, vrhunskega kolesarja (doma iz Podblice) in filma Zlata voščenka in njenih 30 let. Udeležence in harmonikarje so pred začetkom pozdravili predstavniki organizatorjev in soorganizatorjev. Na fotografiji: Nagrajenec občinstva Filip Pintar z učiteljem diatonične harmonike Matjažem Kokaljem. Janez Fabijan    

Wed, 15. Jun 2022 at 14:58

198 ogledov

Škocjan na Dolenjskem
V nedeljo, 29. maja, je Turistično društvo Škocjan na Dolenjskem pripravilo že 21. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev na diatonični harmoniki. Letošnjega srečanja se je udeležilo 19 harmonikarjev, od tega tri dekleta. Nastopili so v štirih starostnih kategorijah. Strokovno komisijo, ki je ocenjevala ritem, pristop, tehniko, zahtevnost in muzikalnost, sta sestavljala Janez Lekše in Robert Zupan, predstavnik za Zlato harmoniko Ljubečne. Vsi nastopajoči so prejeli priznanje za sodelovanje, najboljši trije iz vsake kategorije pa še pokal. Prireditev je povezovala voditeljica Melita Blatnik, ki je pred nastopom vsakega tekmovalca predstavila. Vse tekmovalce sta pozdravila Jožica Lindič, predsednica Turističnega društva Škocjan, in Alojz Hočevar, podžupan Občine Škocjan. Tudi Robert Zupan, ocenjevalec za Zlato harmoniko Ljubečne, je pozdravil vse tekmovalce, jim zaželel lep dan in jih seznanil z nekaterimi spremembami tekmovanja Zlata harmonika Ljubečne. Med najmlajšimi je zmagal Nik Baškovč, druga je bila Sinja Gračnar, tretji pa Tilen Zorko. V drugi kategoriji je bil najboljši Andraž Kovačič, ki je na tem tekmovanju dosegel najvišje število točk, za njim sta se uvrstila Gašper Komac in Natalia Jakop. V tretji kategoriji je slavil Žan Vidmar, drugi je bil Uroš Ber, tretji pa Jurij Kink. Med najstarejšimi je komisija največ točk namenila Francu Veglju, drugi je bil Alojz Murgelj, tretji Jože Fajdiga. Pokala sta prejela tudi najmlajša tekmovalka, še ne 10-letna Sinja Gračnar, in najstarejši Anton Klun. Pokal so podelili tudi najbolj oddaljeni Emi Sušanj, saj se je na tekmovanje že tretjič pripeljala iz sosednje Hrvaške – iz Opatije. V finale za Zlato harmoniko Ljubečne se je uvrstilo 14 harmonikarjev. Za konec so harmonikarji izvedli še skupen nastop, zaigrali so nekaj skladb ter tako popestrili srečanje, med njimi nista manjkali niti že ponarodeli pesmi – Avsenikova Golica in Slakova V dolini tihi. Helena Murgelj

Wed, 15. Jun 2022 at 14:56

184 ogledov

Apače
Na Kmečkem turizmu Marko v Nasovi pri Apačah so se na rednem 32. letnem občnem zboru zbrale članice Društva kmečkih žena Apače, na katerem so pregledale delo v zadnjem obdobju in si zadale naloge za prihodnje. Na zboru, ki se ga je od 60 članic, kolikor šteje društvo, udeležilo 40 članic, je udeleženke najprej pozdravila predsednica društva Ema Škorobar, ki društvo uspešno vodi vse od ustanovitve. Po pozdravnem nagovoru predsednice so članice Apaških ljudskih pevk z Vilijem na svojem nastopu zapele tri pesmi. Po opravljenih formalnostih, izvolitvi organov zbora, je o delu društva poročala predsednica. Kot je dejala, je bilo delo društva v času covida-19 zelo okrnjeno. Vseeno pa so članice nadaljevale s svojimi dejavnostmi, saj so, ko so bile povabljene na kako prireditev, nastopale s svojimi kmečkimi dobrotami. Tako tudi v planu dela društva za prihodnje načrtujejo dejavnosti, s katerimi bodo popestrile dogajanja v občini in širše. Še naprej bodo skrbele za ohranjanje tradicije pripravljanja kmečkih dobrot, s katero bodo ponujale obiskovalcem prireditev. Zadovoljne so, da njihovo dejavnost s prispevki podpira župan dr. Andrej Steyer, s tem pa tudi občina. Ludvik Kramberger

Wed, 15. Jun 2022 at 14:52

179 ogledov

Zavodnje
Na tiskovni konferenci na Žlebnikovi Kmetiji v Zavodnjah, kjer je pred 100 leti rojeni pesnik Karel Destovnik Kajuh padel pod sovražnimi streli, so predstavniki Planinske zveze Slovenije (PZS) predstavili planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije. Vodnik obsega 142 strani s pripadajočim dnevnikom evidence in prehojenih etap poti od Sedlarjevega do Rastk nad Ljubnim ob Savinji. Avtor knjižnega priročnika in vodnika Po poteh XIV. divizije, fotograf, planinec ter gornik Franci Horvat iz Celja je izdelal planinsko-zgodovinski vodnik, ki bo mnogim pohodnikom omogočal temeljito spoznavanje zgodovinskega preboja legendarne Štirinajste na Štajersko, a predvsem tudi naravne, etnografske in krajevne posebnosti, lepote teh podeželskih in hribovitih krajev. Kažipot bo veliko več od osnovnega poslanstva, saj so ga soustvarili številni ljudje, ki jih je ob pridobivanju informacij in fotografskega vgradiva srečal Horvat. Ob pomoči mnogih ljudi, pobudnice predsednice meddruštvenega odbora Savinjsko-Šaleške doline (MOSŠD) PZS Manje Rajh ter markacista Ivana Šalamona iz Podčetrtka (Šalamon je zaslužen za izvirno idejo kot mlad planinec, dijak v Velenju, ki je v sodelovanju s planinci ter alpinističnim odsekom nakazal potrebo po ureditvi markiranih in urejenih planinsko-gorskih poti v tem delu Štajerske in mejne Koroške). Po več kot dvoletnem delu skupine in številnih sodelavcev, v več letih pa trdega dela markacistov tega dela planin, je nastal planinski zgodovinski vodnik. Bogato fotografsko gradivo in avtentični opisi avtorja Horvata ter številnih pričevalcev ob tej 181 kilometrov dolgi poti je že kot knjižno delo velika pridobitev. Dnevnik s seznamom etap, novih prepoznavnih markacij poti s smernimi tablicami ter žigi na vseh 29 točkah slikovite poti je že na svojih mestih. Prihodnje leto 2023 bo zadnja etapa izpeljana od Smrekovca do Rastk, kjer bo v sodelovanju z Občino Ljubno, Planinsko zvezo Slovenije, MOSŠD in tamkajšnjim PD Ljubno ob veliki planinski slovesnosti pot v prvi organizirani fazi zaključena. Tod se je končala tudi pot partizanskih brigad 14. divizije, ki so hudo zdesetkane ob svojem osvobodilnem pohodu zaključevale veliko zgodovinsko dejanje za osvoboditev takratnega okupiranega ozemlja. Jože Miklavc  

Wed, 15. Jun 2022 at 14:50

180 ogledov

Zaloška Gorica
Košnja po starem pri Obrezovem kozolcu na Zaloški Gorici je po dveletnem »koronskem« premoru spet zaživela. Prireditelja, Turistično društvo Petrovče, ni ustavila slaba vremenska napoved. Gostiteljica košnje je bila Marjeta Grobler, predsednica TD Petrovče, ki je pozdravila goste in uvodoma nagovorila obiskovalce. Prireditev je povezovala domačinka Vesna Rehar, sicer malo okrnjeno, z manj programa, vendar tradicija ostaja, je poudarila predsednica Marjeta Grobler. Vodstvo koscev in vlogo prvega kosca je tokrat prevzel župan Občine Žalec Janko Kos. Enakovredno je med njimi kosila tudi Trezika Cvikl, ki se lahko ponaša s svojimi 89 leti. Vreme je zdržalo do polovice predvidene košnje, nakar je kosce, grabljice in goste čakala bogata malica pod streho šotora pri Obrezovem kozolcu. Pod kozolcem so lahko številni obiskovalci izbirali dobrote in domače izdelke pri že tradicionalnih ponudnikih. Tudi obiskovalci in ponudniki so bili deležni pogostitve, kot se za domač, kmečki praznik spodobi. Za dobro razpoloženje je s prijatelji muzikanti poskrbel Rok iz sosednje Kersnikove kmetije. Pevci, kvartet Štangarji, pa so s svojim žlahtnim petjem slovenskih, pretežno narodnih pesmi, še posebej navdušili obiskovalce. Dober odziv koscev, presenetljivo veliko število obiskovalcev in prijetno druženje v popoldanske ure so opravičili odločitev turističnega društva, da prireditev ni bila preklicana in da ima status tradicionalne prireditve, ki je tudi občinskega pomena. Tone Tavčar

Wed, 15. Jun 2022 at 14:48

185 ogledov

Škocjan
V nedeljo, 29. maja, se je na dan regijskega parka Škocjanske jame – »Belajtnga« kot že vrsto let tudi letos predstavilo Društvo kmetic sežanske regije, ki združuje članice iz celotnega območja Upravne enote Sežana. Javni zavod Park Škocjanske jame je v sodelovanju s Turističnim društvom Škocjan po dveh letih premora zadnjo nedeljo v maju spet odprlo jamo za obiskovalce. Najrazličnejši ponudniki, med njimi tudi Društvo proizvajalcev kraškega brinjevca in Društvo proizvajalcev brkinskega slivovca, so se na stojnicah predstavili s svojimi pridelki in izdelki. Za popestritev praznika so poskrbele tudi najbolj aktivne članice društva kmetic, ki so za obiskovalce kuhale vampe, po domače imenovane »tripe«, in polento. Poleg pa so ponudile še domače pecivo. Poskrbele so tudi za pijačo, od različnih likerjev do sirupov in vina. Ker so članice društva tudi s Krasa, so obiskovalcem ponudile dve poznani vini tega območja, teran ptp in vitovsko grganjo. Kmetice upajo, da na ta način obiskovalcem približajo oz. jih spomnijo na stare že pozabljene običaje in jedi ter obljubljajo, da bodo drugo leto spet prišle, zato nasvidenje čez eno leto na Belajtngi! Milena Štolfa, KSS Sežana

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

29.8.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.8.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Nikogaršnja divjad ogroža kmetijsko pridelavo