Vreme Naročite se
Golobu, kolikor je golobovega
Pomlad je čas ugibanj in želja. Ugibamo, kakšno bo vreme, kakšen bo pridelek, bo leto minilo brez neurij, viharjev, toče, suše …
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 18. maj 2022 ob 12:41

Odpri galerijo

Pomlad je čas ugibanj in želja. Ugibamo, kakšno bo vreme, kakšen bo pridelek, bo leto minilo brez neurij, viharjev, toče, suše … bo jeseni kaj pospraviti v kleti … Nekoč, danes pa v prenesenem pomenu, so se spraševali tudi, ali bo cesar vzel samo toliko, kot je njegovega, ali kaj več. Te dni pa ugibamo, kdo bo novi kmetijski minister. Kakšnega posebnega navala za to mesto ni zaznati. Je ta resor res tako nezanimiv in nepomemben za suverenost države? Je preveč odvisen od »vremena« in premalo od »denarja«? Kakor koli že, želimo si ugodnega vremena in dobrega ministra.

Ministra, ki bo najprej razumel in ločil med državno in zasebno lastnino, do katerih bo kar se da spoštljiv in odgovoren. Ministra, ki bo razumel, da šteje vsaka kmetija, od najmanjše do največje. Ob tem se seveda sprašujemo, ali bo razumel, da je na ravnini mnogo lažje prirediti mleko in meso kot na hribovju. Da na ravnini pridelamo premalo poljščin in zelenjave. Bo razumel, da slovenskih jagod ne moreš jesti za novo leto in da je takrat sezona kislega zelja, kisle repe, žgancev, krvavic in krompirja. Aprila in maja pa je slovenski mladi krompir pridelan lahko le v rastlinjakih. Moralo bi mu biti jasno, da 100 slovenskih mladih govedi na prodajno polico lahko prispeva največ 200 kosov (po pribl. 1,2 kg) slovenske pljučne pečenke in niti enega kosa več.

In če naštevam naprej, kaj vse mora vedeti kmetijski minister: kmet pod besedo »domače« razume pridelano in predelano v Sloveniji, potrošnik pa je s strani mnogih trgovcev z besedo domače in celo slovensko neštetokrat zaveden, slovenski kmet pa zlorabljen. Prehranska varnost in samooskrba s hrano sta povezana z nacionalno varnostjo in suverenostjo naroda, ob tem pa šteje vsak kilogram solate, krompirja, mesa, mleka …, pridelan na lastni zemlji. V Sloveniji lahko pridelamo toliko lastne hrane, kot imamo kmetijskih zemljišč. To ni dovolj le ohranjati, temveč je potrebno povečevati obdelovalne površine. In mnogo premalo je ščititi le kmetijska zemljišča (ohranjati na dosedanji ravni) temveč je potrebno ščititi vsako, četudi zgolj samooskrbno kmetijo.

Zato ni dovolj zgolj razdeljevanje subvencij, temveč je potrebno zbrati kilograme in tone pridelkov s ciljem ustrezne in poštene pogajalske moči pridelovalcev nasproti nadaljnjim členom v prehranski verigi. V ta namen je treba ustrezno vzpodbuditi in promovirati zadružni sistem, ki pospešuje gospodarsko uspešnost svojega članstva in se je v več kot stoletni zgodovini po svetu izkazal kot edini uspešen pomočnik. Popolnoma iluzorno je namreč to pričakovati od trgovine – ta vedno deluje in se preživlja ter ustvarja dobiček zgolj z razliko med nabavno in prodajno ceno. Tako predimenzionirana in s toliko še neodplačanimi parkirišči, kot je trgovina v Sloveniji, pa razliko v ceni lahko ustvarja le na račun dobaviteljev; na račun potrošnikov si namreč ne upa.

Mnoge, še posebej hribovske in gorske kmetije, lahko preživijo le ob pomoči gospodarjenja z gozdovi. Bo novi minister po liniji najmanjšega odpora nasedel zavajajoči krilatici o tretji najbolj gozdnati državi EU, ne da bi pomislil, da to neizmerno bogastvo na ravni EU dejansko pomeni le manj kot 1 % lesne zaloge? Za povrh je to naše, na pogled od daleč izjemno lepo bogastvo po gospodarski vrednosti iz leta v leto bolj borno. Bo razumel, da se gozd gospodari s sekiro in motorko, divjad in zverjad pa s puško? Bo gozdove in gozdarstvo razumel od gozdne sadike do hloda, oz. še bolje, do posušene deske.

Če že ne bo vsega tega razumel, pa upajmo, da se bo zavedal, kako pomembno je, da to razume njegova ekipa, še posebej državna sekretarja za kmetijstvo in za gozdarstvo. Ta dva morata biti ustrezno kmetijsko in gozdarsko podkovana, politično moč pa naj prepuščata ministru. Kajti kmetijski minister ima v vladi zgolj en glas, odločitve pa sprejema Vlada. Zato ne bo dovolj zgolj njegovo razumevanje kmetijstva in gozdarstva, potrebna bo njegova velika politična moč. Zagotovo se bo moral zoperstaviti vsaj okoljskemu in gospodarskemu ministru. Prvi bo želel brezmejno »biodiverziteto«, ki bo vključevala rejo zverjadi in kakšne manj znane golazni, drugi pa bo hotel sezidati še nešteto industrijskih obratov in trgovskih parkirišč. Tudi infrastrukturni minister bo načrtoval še nekaj sto kilometrov kolesarskih poti in morda kaj cest (vsaj 3. os). Finančni minister pa kmetu gotovo ne bo dal več, kot bo od njega prejel.

Ker o vsem zgolj ugibam, in če se ozrem na risbo na naslovnici, se sprašujem: bo vsaj golob vzel le toliko, kot je »cesarjevega«, ali pa bo na gostijo povabil tudi krokarje iz ozadja?

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 15. Jun 2022 at 14:59

213 ogledov

Besnica
V soboto, 4. junija, je v dvorani Gasilskega doma v Besnici pri Kranju izzvenelo 30. tekmovanje harmonikarjev Zlata voščenka Besnica 2022, ki so jo pripravili Krajevna skupnost Besnica, Turistično društvo Besnica in Kulturno društvo Jožeta Paplerja Besnica ob soorganizaciji Mestne občine Kranj in Zavoda za Turizem in kulturo Kranj. Kot vsa doslej je tudi to potekalo pod strokovnim vodstvom Janeza Fabijana. Besniško tekmovanje s 30-letno tradicijo je eno največjih tekmovanj z diatonično harmoniko. Na tekmovanjih v Besnici, ki je hkrati izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne, se je za najvišje lovorike v treh desetletjih potegovalo 2074 harmonikark in harmonikarjev. Igranje harmonikarjev, ki so tekmovali v skupinah glede na njihovo starost, je na sobotnem tekmovanju ocenjevala štiričlanska strokovna komisija v sestavi Matjaž Kokalj, Denis Kokalj, Jernej Hostnik in Robert Zupan. Prireditev, ki je je s spremljevalnim programom trajala dobre štiri ure, so odlično vodile Vida Lopič, Maja Tekavec in Mateja Nosan. V skupini harmonikarjev do starosti 11 let se je na prvo mesto uvrstil Jošt Vidergar. V skupini harmonikarjev v starosti 12 in 13 let je zasedel prvo mesto Filip Pintar, v skupini v starosti 14 in 15 let Aleš Mauko, v skupini v starosti 16 do 23 let si je prvo mesto priigral Gašper Komac, v skupini nad 60 let pa je zmagal Jože Dolenec. Nagrado občinstva je prejel Filip Pintar, Gorenjski harmonikarski prvak za leto 2022 je postal Gašper Komac. Absolutni prvi trije na 30. Zlati voščenki Besnica 2022 pa so bili Gašper Komac na prvem mestu, Danaja Grebenc na drugem in Aleš Mauko na tretjem mestu. Organizatorji so tekmovanje popestrili s spremljevalnem programom in predstavitvami, in sicer: Tjaše Lesjak absolutne zmagovalke 29. Zlate voščenke 2021 in letošnje svetovne prvakinje v igranju na diatonično harmoniko, glavnega pokrovitelja oz. izdelovalca harmonik Rutar, Folklorne skupine Ajda iz Besnice, Mateja Mohoriča, vrhunskega kolesarja (doma iz Podblice) in filma Zlata voščenka in njenih 30 let. Udeležence in harmonikarje so pred začetkom pozdravili predstavniki organizatorjev in soorganizatorjev. Na fotografiji: Nagrajenec občinstva Filip Pintar z učiteljem diatonične harmonike Matjažem Kokaljem. Janez Fabijan    

Wed, 15. Jun 2022 at 14:58

198 ogledov

Škocjan na Dolenjskem
V nedeljo, 29. maja, je Turistično društvo Škocjan na Dolenjskem pripravilo že 21. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev na diatonični harmoniki. Letošnjega srečanja se je udeležilo 19 harmonikarjev, od tega tri dekleta. Nastopili so v štirih starostnih kategorijah. Strokovno komisijo, ki je ocenjevala ritem, pristop, tehniko, zahtevnost in muzikalnost, sta sestavljala Janez Lekše in Robert Zupan, predstavnik za Zlato harmoniko Ljubečne. Vsi nastopajoči so prejeli priznanje za sodelovanje, najboljši trije iz vsake kategorije pa še pokal. Prireditev je povezovala voditeljica Melita Blatnik, ki je pred nastopom vsakega tekmovalca predstavila. Vse tekmovalce sta pozdravila Jožica Lindič, predsednica Turističnega društva Škocjan, in Alojz Hočevar, podžupan Občine Škocjan. Tudi Robert Zupan, ocenjevalec za Zlato harmoniko Ljubečne, je pozdravil vse tekmovalce, jim zaželel lep dan in jih seznanil z nekaterimi spremembami tekmovanja Zlata harmonika Ljubečne. Med najmlajšimi je zmagal Nik Baškovč, druga je bila Sinja Gračnar, tretji pa Tilen Zorko. V drugi kategoriji je bil najboljši Andraž Kovačič, ki je na tem tekmovanju dosegel najvišje število točk, za njim sta se uvrstila Gašper Komac in Natalia Jakop. V tretji kategoriji je slavil Žan Vidmar, drugi je bil Uroš Ber, tretji pa Jurij Kink. Med najstarejšimi je komisija največ točk namenila Francu Veglju, drugi je bil Alojz Murgelj, tretji Jože Fajdiga. Pokala sta prejela tudi najmlajša tekmovalka, še ne 10-letna Sinja Gračnar, in najstarejši Anton Klun. Pokal so podelili tudi najbolj oddaljeni Emi Sušanj, saj se je na tekmovanje že tretjič pripeljala iz sosednje Hrvaške – iz Opatije. V finale za Zlato harmoniko Ljubečne se je uvrstilo 14 harmonikarjev. Za konec so harmonikarji izvedli še skupen nastop, zaigrali so nekaj skladb ter tako popestrili srečanje, med njimi nista manjkali niti že ponarodeli pesmi – Avsenikova Golica in Slakova V dolini tihi. Helena Murgelj

Wed, 15. Jun 2022 at 14:56

184 ogledov

Apače
Na Kmečkem turizmu Marko v Nasovi pri Apačah so se na rednem 32. letnem občnem zboru zbrale članice Društva kmečkih žena Apače, na katerem so pregledale delo v zadnjem obdobju in si zadale naloge za prihodnje. Na zboru, ki se ga je od 60 članic, kolikor šteje društvo, udeležilo 40 članic, je udeleženke najprej pozdravila predsednica društva Ema Škorobar, ki društvo uspešno vodi vse od ustanovitve. Po pozdravnem nagovoru predsednice so članice Apaških ljudskih pevk z Vilijem na svojem nastopu zapele tri pesmi. Po opravljenih formalnostih, izvolitvi organov zbora, je o delu društva poročala predsednica. Kot je dejala, je bilo delo društva v času covida-19 zelo okrnjeno. Vseeno pa so članice nadaljevale s svojimi dejavnostmi, saj so, ko so bile povabljene na kako prireditev, nastopale s svojimi kmečkimi dobrotami. Tako tudi v planu dela društva za prihodnje načrtujejo dejavnosti, s katerimi bodo popestrile dogajanja v občini in širše. Še naprej bodo skrbele za ohranjanje tradicije pripravljanja kmečkih dobrot, s katero bodo ponujale obiskovalcem prireditev. Zadovoljne so, da njihovo dejavnost s prispevki podpira župan dr. Andrej Steyer, s tem pa tudi občina. Ludvik Kramberger

Wed, 15. Jun 2022 at 14:52

179 ogledov

Zavodnje
Na tiskovni konferenci na Žlebnikovi Kmetiji v Zavodnjah, kjer je pred 100 leti rojeni pesnik Karel Destovnik Kajuh padel pod sovražnimi streli, so predstavniki Planinske zveze Slovenije (PZS) predstavili planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije. Vodnik obsega 142 strani s pripadajočim dnevnikom evidence in prehojenih etap poti od Sedlarjevega do Rastk nad Ljubnim ob Savinji. Avtor knjižnega priročnika in vodnika Po poteh XIV. divizije, fotograf, planinec ter gornik Franci Horvat iz Celja je izdelal planinsko-zgodovinski vodnik, ki bo mnogim pohodnikom omogočal temeljito spoznavanje zgodovinskega preboja legendarne Štirinajste na Štajersko, a predvsem tudi naravne, etnografske in krajevne posebnosti, lepote teh podeželskih in hribovitih krajev. Kažipot bo veliko več od osnovnega poslanstva, saj so ga soustvarili številni ljudje, ki jih je ob pridobivanju informacij in fotografskega vgradiva srečal Horvat. Ob pomoči mnogih ljudi, pobudnice predsednice meddruštvenega odbora Savinjsko-Šaleške doline (MOSŠD) PZS Manje Rajh ter markacista Ivana Šalamona iz Podčetrtka (Šalamon je zaslužen za izvirno idejo kot mlad planinec, dijak v Velenju, ki je v sodelovanju s planinci ter alpinističnim odsekom nakazal potrebo po ureditvi markiranih in urejenih planinsko-gorskih poti v tem delu Štajerske in mejne Koroške). Po več kot dvoletnem delu skupine in številnih sodelavcev, v več letih pa trdega dela markacistov tega dela planin, je nastal planinski zgodovinski vodnik. Bogato fotografsko gradivo in avtentični opisi avtorja Horvata ter številnih pričevalcev ob tej 181 kilometrov dolgi poti je že kot knjižno delo velika pridobitev. Dnevnik s seznamom etap, novih prepoznavnih markacij poti s smernimi tablicami ter žigi na vseh 29 točkah slikovite poti je že na svojih mestih. Prihodnje leto 2023 bo zadnja etapa izpeljana od Smrekovca do Rastk, kjer bo v sodelovanju z Občino Ljubno, Planinsko zvezo Slovenije, MOSŠD in tamkajšnjim PD Ljubno ob veliki planinski slovesnosti pot v prvi organizirani fazi zaključena. Tod se je končala tudi pot partizanskih brigad 14. divizije, ki so hudo zdesetkane ob svojem osvobodilnem pohodu zaključevale veliko zgodovinsko dejanje za osvoboditev takratnega okupiranega ozemlja. Jože Miklavc  

Wed, 15. Jun 2022 at 14:50

180 ogledov

Zaloška Gorica
Košnja po starem pri Obrezovem kozolcu na Zaloški Gorici je po dveletnem »koronskem« premoru spet zaživela. Prireditelja, Turistično društvo Petrovče, ni ustavila slaba vremenska napoved. Gostiteljica košnje je bila Marjeta Grobler, predsednica TD Petrovče, ki je pozdravila goste in uvodoma nagovorila obiskovalce. Prireditev je povezovala domačinka Vesna Rehar, sicer malo okrnjeno, z manj programa, vendar tradicija ostaja, je poudarila predsednica Marjeta Grobler. Vodstvo koscev in vlogo prvega kosca je tokrat prevzel župan Občine Žalec Janko Kos. Enakovredno je med njimi kosila tudi Trezika Cvikl, ki se lahko ponaša s svojimi 89 leti. Vreme je zdržalo do polovice predvidene košnje, nakar je kosce, grabljice in goste čakala bogata malica pod streho šotora pri Obrezovem kozolcu. Pod kozolcem so lahko številni obiskovalci izbirali dobrote in domače izdelke pri že tradicionalnih ponudnikih. Tudi obiskovalci in ponudniki so bili deležni pogostitve, kot se za domač, kmečki praznik spodobi. Za dobro razpoloženje je s prijatelji muzikanti poskrbel Rok iz sosednje Kersnikove kmetije. Pevci, kvartet Štangarji, pa so s svojim žlahtnim petjem slovenskih, pretežno narodnih pesmi, še posebej navdušili obiskovalce. Dober odziv koscev, presenetljivo veliko število obiskovalcev in prijetno druženje v popoldanske ure so opravičili odločitev turističnega društva, da prireditev ni bila preklicana in da ima status tradicionalne prireditve, ki je tudi občinskega pomena. Tone Tavčar

Wed, 15. Jun 2022 at 14:48

185 ogledov

Škocjan
V nedeljo, 29. maja, se je na dan regijskega parka Škocjanske jame – »Belajtnga« kot že vrsto let tudi letos predstavilo Društvo kmetic sežanske regije, ki združuje članice iz celotnega območja Upravne enote Sežana. Javni zavod Park Škocjanske jame je v sodelovanju s Turističnim društvom Škocjan po dveh letih premora zadnjo nedeljo v maju spet odprlo jamo za obiskovalce. Najrazličnejši ponudniki, med njimi tudi Društvo proizvajalcev kraškega brinjevca in Društvo proizvajalcev brkinskega slivovca, so se na stojnicah predstavili s svojimi pridelki in izdelki. Za popestritev praznika so poskrbele tudi najbolj aktivne članice društva kmetic, ki so za obiskovalce kuhale vampe, po domače imenovane »tripe«, in polento. Poleg pa so ponudile še domače pecivo. Poskrbele so tudi za pijačo, od različnih likerjev do sirupov in vina. Ker so članice društva tudi s Krasa, so obiskovalcem ponudile dve poznani vini tega območja, teran ptp in vitovsko grganjo. Kmetice upajo, da na ta način obiskovalcem približajo oz. jih spomnijo na stare že pozabljene običaje in jedi ter obljubljajo, da bodo drugo leto spet prišle, zato nasvidenje čez eno leto na Belajtngi! Milena Štolfa, KSS Sežana
Teme
golob

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

29.8.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.8.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Golobu, kolikor je golobovega