Sv. Jurij ob Ščavnici

28 marca, 2022
0
0

Reka Ščavnica, ki izvira v Zgornji Velki in se po 56 kilometrih toka pri Gibini izliva v Muro, je v preteklosti vijugala skozi meandre. Ker je reka v vsakem malo večjem nalivu poplavljala, so se v 80. letih lotili regulacije struge in komasacije parcel, ki potekajo ob strugi reke in pritokih. V tem času so zgradili Gajševsko jezero in zadrževalnik, ki v času poplav zadržujeta vodo, da se ne razlije v nižje ležečem toku proti Ljutomeru. Regulirana je bila od Spodnje Ščavnice pa do izliva v Muro. S pomočjo zapornic pa so iz reguliranega dela Ščavnice vodo vodili do Lenčovega mlina v Lastomercih. Ohranili so tudi staro strugo pri Tothovem mlinu v Očeslavcih in jo poimenovali Tothova Mlinščica. Prav tako so staro strugo ohranili tudi na Žihlavi, kjer ima ob starem toku Ščavnice svoj dom Ribiška družina Radgona, Temeljna enota Videm, ki deluje pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Stara in nova struga tu tvorita otok, ki je v celoti poraščen z drevjem in grmičevjem ter je pravi raj za živali. Ribiči so ga poimenovali Otok ljubezni Žihlava, ker je »otok«. Med drugimi so tukaj našli svoj dom bobri, kar se vidi na obgrizenem in podrtem drevju.

Ker je v 36 letih, odkar je bila izvedena regulacija, obrežje regulirane Ščavnice poraslo z grmičevjem, nastali so tudi posedki in nanešeno je bilo plavje (zemlja), je Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Sektor območja Mure, Murska Sobota, pristopilo k večjim vzdrževalnim delom. Ta potekajo od Očeslavcev do Dragotincev. O izvedbi del nam je vodja sektorja Anton Kustec povedal, da dela obsegajo odstranitev prekomerne lesne zarasti znotraj pretočnega profila. Prav tako se je odstranilo prekomerno odloženo plavje. Posek prekomerne lesne zarasti je izveden v dolžino 4400 metrov. Vzpostavitev pretočnega profila pa se je izvedla na dolžini 3075 metrov. Poleg odstranitve lesne zarasti in plavja so se na tem mestu utrdile brežine in sanirala erozijska žarišča na brežinah. Uredili so tudi vtok v stranski rokav Tothove Mlinščice, da bodo v njem imeli vodo živi organizmi skozi vse leto. Kot je še povedal vodja sektorja za območje Mura, Murska Sobota, Anton Kustec, so morali na od bobrov ogroženih nasipih v nasip vgraditi nerjaveče zaščitne mreže, da tako preprečijo bobrom, da prevrtajo brežine reke.

Ludvik Kramberger