Cerkvenjak, Stanetinci

23 februarja, 2022
0
0

Danes, ko je vse manj medsosedske in prijateljske pomoči, katere vzrok je predvsem zaposlenost ljudi po službah, z veseljem zapišemo zgodbo solidarnosti na podeželju. Ivan Janez Pučko iz Stanetincev živi sam, saj mu je žena umrla v planinah, ter mu zapustila tri otroke, ki so odraščali z njim v novem domu, ki ga je postavil, ko je bil zaposlen še kot natakar. Že več kot 20 let pa se preživlja z vinogradništvom, v zadnjih letih pa tudi s kmečkim turizmom, kjer trži svoj vinski pridelek. V vinogradu ima zasajenih 6200 trsov in letno pridela do 15.000 litrov vina sort: rumeni muškat, renski rizling, chardonnay, sauvignon, laški rizling, traminec in šipon. Ker je bil Ivan Janez praktično oče in mati družine treh otrok, ki so že zleteli iz gnezda, je natakarsko delo pri večjih gostincih dopolnjeval s svojim znanjem, saj je sommelier I., II. in III. stopnje in z nacionalno poklicno kvalifikacijo, da je preživljal družino. Bil je tudi družbeno aktiven, saj je bil 15 let predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vin Cerkvenjak – bil je njegov ustanovitelj in ga je uspešno vodil. Sedaj je častni član in podpredsednik, uspešno pa ga vodi, tako pravi, njegov naslednik Franci Zorko. Društvo, ki šteje115 članov, sodi med najbolj delavne v občni Cerkvenjak. S svojimi izobraževanji je pripomoglo, da na tem območju pridelujejo vrhunska vina.

Pa se vrnimo k naslovu, ki pravi, da so mu prijatelji solidarnostno obrezali trto. Ob našem obisku je v njegovem vinogradu trto solidarno obrezovalo 20 članov društva in »rezačev« iz prijateljskih vinogradniških društev. Akcijo obrezovanja trte sta organizirala predsednik Društva vinogradnikov Cerkvenjak in društveni viničar zasajene Johanezove trte iz Lenta v Mariboru, Franci Zorko in Damjan Breznik. Kot je povedal Zorko, so svojemu dobremu članu pristopili na pomoč zato, ker je bil operiran na kolku in po strmini v vinogradu ne bi mogel delati z berglami, tudi, če bi hotel. Vesel je, da so se člani tako množično odzvali njegovemu povabilu ter pomagali njihovemu članu, ko je prišel v stisko. Kaj je o akciji povedal gospodar? »Nikomur nisem izražal svoje stiske. Zato me je to dejanje mojih društvenih in drugih prijateljev ganilo do solz. Človek spozna prave prijatelje, ko ti pomagajo v stiski. Ti, ki so rezali v mojem vinogradu, ko sem jih jaz le nemo opazoval, so res pravi prijatelji. Iz vsega srca se jim zahvaljujem za njihovo nesebično pomoč. Ker je kriza prodaje, tudi v vinotoču ni pravega obiska, bi ne mogel plačati delavca, ki bi na mesto mene opravil rez, zato jim tisočkrat hvala«. Prepričani smo, da to še ni zadnja dobrodelna akcija za vinogradnika, ki je s srcem obdeloval svoj vinograd, ki se razprostira pod njegovo hišo, saj sam zaradi rehabilitacije po operaciji ne bo mogel opravljati potrebnih vinogradniških del.

Ludvik Kramberger