Kaj bo pretehtalo?

10 februarja, 2022
0
0

Ne bom pozabil besed politika iz prejšnjega socialističnega sistema, ki je dejal: »Daj ljudstvu kost za glodanje, pa boš medtem lahko stvari speljal po svoje«. Ne bom niti pozabil besed enega od preteklih slovenskih kmetijskih ministrov, ki se mu je nehote zareklo v smislu: male kmetije bomo opuščali, večje pa krepili. Zdi se, da se oboje dogaja tudi v današnjih časih, v času sprejemanja novega zakona o kmetijskih zemljiščih. In to v času, ko imamo vsi nenehno na jeziku nujnost ohranjanja malih kmetij, še posebej pa hribovskih, gorskih in družinskih kmetij, ki vse skupaj odločilno pripomorejo k urejeni kulturni krajini.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih je trenutno v obravnavi v Državnemu zboru. V času javne obravnave v lanskem decembru in letošnje parlamentarne obravnave pa ta predlog v zainteresirani javnosti ni povzročil kakšnega razburjenja. In kje je tu kost? Ljudje smo občutljivi na lastnino in na pravico do njenega povečevanja. Ob tem je seveda pomembna predkupna pravica, ki pa je za zasebno sfero lastnikov lahko problematična, če jo uveljavlja država.

Že dosedanji zakon o kmetijskih zemljiščih pri dokupu novih površin ni bil naklonjen majhnim kmetijam, saj je predkupna pravica pripadla tistemu mejašu, ki je izkazoval največji prihodek iz kmetijske dejavnosti. V prid malim in srednjim kmetijam najbrž ne bo tudi predlagani novi zakon, ki ob že tako razdrobljeni posestni strukturi ukinja še institut zaščitene kmetije (v prometu med živimi). Tu bo nastala bistvena razlika med nižinskimi kmetijami in tistimi na OMD. Kot mi pojasnjujejo hribovski kmetje, bo nižinskim kmetijam s »prevzemom« delov manjših kmetij omogočena rast. V splošnem bo zemlja še naprej obdelana, a, ker je tehnološko in produktivno privlačnejša pridelava v nižinah, tu svojo priliko vidijo predvsem veliki kmetje in kmetijska podjetja ter veliki sistemi. OMD-kmetije pa bodo propadale, saj je združevanje na območjih OMD bistveno težje, obdelava tehnološko težja in dražja, velika večina kmetij pa se tod že tako in tako preživlja s pomočjo svojih gozdov.

Kmetijski minister je na eni od predstavitev predloga dejal, da država po novem ne bo več ščitila kmetij, pač pa kmetijska zemljišča. Kako se jih ščiti, se lahko spomnimo iz primera mariborske Magne, o čemer smo v Kmečkem glasu veliko pisali. Tam je na ravninski najbolj kakovostni zemlji namesto kmetijskih posevkov zrasla tovarna. In ko smo se v tistem času zavzemali za kmete in kmetijsko zemljo, so nam razlagali, da je treba razumeti tudi drugo plat medalje, ki bo prinesla okrog 2000 novih delavnih mest. Kako je bilo s tem, pa se je hitro pokazalo …

Imamo velik problem razdrobljenosti posesti in zgolj samo še okrog 800 kvadratnih metrov obdelovalne zemlje na prebivalca. Smo med tistimi državami EU, ki je imajo najmanj. Kmetijska zemljišča pa je veliko bolj kot za namene pridelave zanimivo prodajati za namene gradenj, saj se s tem iztrži veliko več. Z vidika obdelovalne zemlje pa tudi izgubi veliko več. Kaj bo pretehtalo v prihodnje?