Orlek, Lipica

10 novembra, 2021
0
0

Ruj je rastlina, ki v vseh letnih časih daje identiteto kraški krajini. Spomladi cveti rumenozeleno, poleti ga prepoznamo po bujnih lasastih soplodovih, jeseni pa njegovi listi zažarijo v karminsko rdeči barvi. Na Kras je pot tudi letos popeljala člane Planinskega društva Kozorog iz Središča ob Dravi, ki ga od konca leta 2018 vodi predsednik in duša štajerskih planincev Luka Ciglar. Člani društva, vseh je več kot 240, niso le iz Murske Sobote, Dravograda, Središča ob Dravi, ampak tudi iz Celja, Ljubljane, Kočevja in Postojne. Na leto imajo 30 izletov, ki se jih udeleži poprečno 55 članov. Ko zaslišijo besedo Kras in ime Ludvika Husuja, jamarja in dobrega poznavalca kraškega podzemlja in nadzemlja, se zelo hitro zapolnijo vsa mesta na avtobusu. »Besedica Kras menda izhaja iz besede krasen. Ko razpišem izlet na Kras, imam 56 sedežev zasedenih v nekaj urah. Veselijo se kraške pokrajine, veselijo se kraškega roba, ruja, refoška, olivnega olja … Veselijo se vodnika Ludvika po Krasu, ki nas sprejme z odprtimi rokami. Še več, naštudira pot, ki je brezpotje in je sami nikoli ne bi našli. Za popestritev nas pelje še v jame,« pohvali prizadevno Ludvikovo delo upokojeni električar Ciglar. Letos sta Kras obiskala kar dva avtobusa članov društva, ki so se udeležili pohoda iz Orleka, kjer stanuje njihov kraški vodič Ludvik, v Lipico, zeleno oazo s čudovitimi belimi lipicanci. Husu jih je popeljal skozi Živi muzej Krasa, kjer so si ogledali tudi jamo Malenco. V njej so jamarji odkrili manjšo posodico, katere starost so strokovnjaki ocenili na pet tisoč let. Pohod, na katerem so nastale številne fotografije barvite jeseni z rujem, so zaključili v dolini Lurške Matere Božje. Kapelico je dal 1889 postaviti upravitelj lipiške Kobilarne, ki je bil tuberkulozi bolnik. V primeru ozdravitve se je zaobljubil, da bo v čast Mariji postavil oltar. Še danes številni romajo h kapelici v upanju na čudežno ozdravitev. Ob zaključku pohoda pa so si ogledali še čredo lipiških kobil z žrebeti na paši, kar je bila prav gotovo češnja na torti in veliko zadovoljstvo vseh pohodnikov.

Olga Knez