Na ogled postavljeno nekdanje vaško življenje

2 novembra, 2021
0
0

V Počakovem nad Radečami, na Posavskem hribovju, kjer so vodoravne površine le v hišah in gospodarskih objektih, leži kmetija družine Ključevšek, po domače pri Gregorju. Na hribovski kmetiji se ukvarjajo z živinorejo, da pa bi se kmetijska dejavnost ohranjala še naprej, si pomagajo z dopolnilnimi dejavnostmi, predelavo mleka in mesa ter s kulturno-etnološko dejavnostjo. Na kmetiji gospodari Adam Ključevšek z ženo Justino in tremi sinovi, ki so že po službah, a kljub temu opravijo zelo veliko dela. Najstarejši Aleš naj bi bil prevzemnik kmetije. Srednji sin Boštjan je že odseljen, a košnja na kmetiji vseeno ne mine brez njega. Najmlajši Matej pa po službi večino časa preživi v svojem »laboratoriju« v obratu dopolnilne dejavnosti predelave mleka.

»V lasti imamo 17 hektarjev površin, od tega sedem hektarjev gozdov, ostalo so travniki, pol hektarja pa je v zaraščanju, ker je takšna strmina, da jo je strojno nemogoče obdelovati,« pove Adam Ključevšek. »Delovne sile, da bi recimo pokosili ročno, pa danes primanjkuje. Imamo še okoli sedem hektarjev površin v najemu v Hotemažu v okolici Radeč. Sicer so oddaljene okrog 12 kilometrov, a ker so v ravnini, so za nas izjemnega pomena in jim posvečamo še posebno skrb. Te površine imamo res “speglane”,« se še pošali Adam in dodaja: » Kljub temu da porabimo precej časa in stroškov s transportom, pa je prednost v donosu in s tem, da vsa dela lahko strojno opravi ena oseba. In če tem rodovitnim površinam dodamo še malo gnoja, so pridelki neprimerno večji kot na naši kmetiji. Na naših lastnih zemljiščih ni problem samo izjemna strmina, ampak tudi, da so nagnjena proti jugu, tla so zelo peščena in prepustna ter tako zelo podvržena suši. Če en teden ni dežja, smo že praktično brez travinja.«

VSE, KAR PRIDELAJO, TUDI PREDELAJO

»Trenutno imamo 28 glav živine, od tega dva konja, devet krav molznic, ostalo pa je mlada živina, kot so recimo telice za reprodukcijo,« pravi Adam. »Mleka ne oddajamo, vse, kar namolzemo, tudi predelamo doma. V okviru dopolnilne dejavnosti, katere nosilec je sin Matej, tako na kmetiji nastajajo odlični siri, jogurti, skuta, maslo in pregreta smetana. Dopolnilno dejavnost predelave mleka imamo štiri leta, v manjšem obsegu pa tudi predelavo mesa. Predelujemo samo goveje meso, dokupimo pa nekaj slanine kot dodatek za salame. Naredimo tudi nekaj govejega pršuta. Lani so se nam zaradi epidemije naše aktivnosti nekoliko zaustavile, izostal je obisk organiziranih skupin, zaprle so se šole. Po dva dni v tednu smo morali naše izdelke dostavljati kupcem. Letos se stanje počasi izboljšuje, vendar obsega prodaje izpred dveh let še nismo dosegli. Vse te izdelke ponudimo tudi na raznih degustacijah ob obiskih skupin na naši kmetiji, da tako na mizo postrežemo le svoje izdelke. Poleg slanine od okoliških kmetov dokupimo tudi nekaj svinjske vratovine in na ta način našo ponudbo popestrimo. Čez letošnje poletje smo imeli dober obisk, a organizirani dogodki, izleti in ekskurzije se pretežno odvijajo v jesenskem času, ko bi po pričakovanjih imele kmetije za ponuditi čim širši spekter svojih izdelkov in pridelkov. Žal smo zaradi aktualnih epidemioloških ovir to dejavnost zopet omejili. Izdelke prodamo predvsem na domu in na tržnici v Radečah. Kar se prodaje na tej tržnici tiče, pa tudi glede tržnice same, moram izreči predvsem zadovoljstvo in pohvalo. Tržnica je dobro obiskana in zelo dobro povezuje kupce in ponudnike, za kar gre zasluga vsem organizacijam v občini kot tudi sami Občini Radeče, ki poskrbijo za različne spremljajoče dogodke. Tako kupci prihajajo tudi že iz bolj oddaljenih krajev, celo iz Laškega. Nekaj pa prodamo tudi šolam. Tem organiziramo tudi razne delavnice, recimo peko kruha, pletenje copat iz ličja, izdelavo suhega cvetja iz krep papirja ipd. Ponosen sem na lanskoletni obisk otrok iz podružnične šole Radeče v Svibnem. To so otroci, ki jih lahko vikaš. Toliko pozornosti, toliko poslušnosti, vedoželjnosti in vprašanj zlepa ne doživiš.«

DRAGOCEN POGLED V NEKDANJE VAŠKO ŽIVLJENJE

Kmetija Ključevšek v svojem Kmečkem muzeju hrani več kot 1400 različnih predmetov, ki pričajo o kmečkem življenju v preteklosti in o časih, ko je bilo podeželje tako rekoč samooskrbno. »Gospodinje so nekdaj veliko šivale za domače potrebe, nekatere pa so te usluge nudile tudi drugim sokrajanom. Po vaseh je bilo razvito tudi čevljarstvo. Nekdaj so recimo čevljarji hodili od vasi do vasi in na posameznih kmetijah bivali po cel teden, dokler so imeli delo, nato pa odšli naprej. Podobno je bilo tudi s tesarji. Mizarji in kolarji pa so imeli v okviru svojih kmetij ustrezne delavniške prostore,« pove Adam in doda: »Leta 2005 smo začeli obnavljati staro gospodarsko poslopje. Pred tem smo že zgradili nov večji hlev in po selitvi smo se odločili, da je s starim treba nekaj narediti. V njem in na skednju nad njim so se nam nabirali razni predmeti, od kmetijskega do obrtniškega orodja in ostalih etnoloških predmetov, ki sem jih zbiral več kot 30 let. Od 2005 pa tja do poletja 2007 smo popolnoma obnovili celoten objekt in vanj postavili našo etnološko zbirko. Večino del smo opravili sami, razen obnove strehe. Prvo javno predstavitev zbirke smo imeli 15. oktobra 2007 ob tednu vseživljenjskega učenja. Dan zatem pa sem registriral dopolnilno dejavnost našega kmečkega muzeja kot “drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje”. To je bila tudi naša prva dopolnilna dejavnost na kmetiji, s katero sodelujemo s KTRC Radeče, Zavodom za gozdove Slovenije in z raznimi šolami ter drugimi ustanovami.«

Etnološko zbirko so Ključevškovi postavili po tematskih sklopih. »Cilj je bil ohraniti orodja in spomin na domače obrti, ki so bile sestavni del vaškega življenja in preživetja,« pravi Adam. »Še posebej pa so mi pri srcu ure. Tast je bil urar in jaz sem, kadar sem imel čas, predvsem pozimi, sedel ob njem in ga ure in ure opazoval, kako je kolesje iz kmečkih in drugih ur stresal po delovni mizi in potem na novo sestavljal. Takrat me je to tako pritegnilo, da sem ure, predvsem kmečke, pričel zbirati. Zatem pa še razne druge predmete. Zavržene kmečke ure, ki sem jih zbiral, je najprej popravljal in obnavljal tast. Kasneje pa je za to delo navdušil in naučil mojega sina Boštjana. Tematsko si je danes poleg ur mogoče ogledati še razne šivalne stroje, zbrane po bližnjih kmetijah, pa vse, kar je bilo nekoč potrebno za čevljarstvo, gozdarstvo, mizarstvo, kolarstvo, vinogradništvo in na splošno za vsakdanje gospodinjstvo, ter razne kmetijske pripomočke, stroje in orodja. Danes nam zaradi obsežnosti zbirke že zmanjkuje prostora. Obiska imamo veliko, razen v času epidemije, a je nemalokrat težava z dostopom do naše kmetije zaradi pogostih poškodb že tako ozke ceste.«

Po ogledu etnološke zbirke je na domačiji Ključevšek seveda možna tudi degustacija vseh njihovih pridelkov in izdelkov domače predelave, na posebno željo pa tudi vožnja z zapravljivčkom po tamkajšnjem hribovju.

Kakovost njihovih izdelkov potrjujejo številna priznanja z raznih ocenjevanj in zaščitni znak Izbrana kakovost – Slovenija z navedbo Kmečki ter certifikat kakovosti Okusiti Laško.

Nekaj izdelkov iz Matejeve dopolnilne dejavnosti predelave mleka