Zeleno-rjavi čar lesa

27 oktobra, 2021
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Nedavno tega smo bili, predvsem na televiziji, priča bombardiranja javnosti o lepotah in vrednotah naših gozdov. Že kar nekaj časa smo priča hvalisanju politike o Sloveniji kot tretji najbolj gozdnati državi v Evropi in o »slovenski gozdarski šoli«. Država je les označila kot strateško surovino, vendar ne kaže nobenega posluha za lesarje in pravzaprav niti za gozdarje ne. Znatna sredstva pa porabimo za promocijo rabe lesa. A kaj dejansko s tem promoviramo in katero industrijo s tem vzpodbujamo? Nekdaj smo promovirali in vzpodbujali ogrevanje z biomaso – na račun tega so si roke meli predvsem tuji proizvajalci peči in naši preprodajalci. Podobno je tudi danes z rabo lesa – naši proizvajalci lesenih hiš konstrukcijski les zanje kupujejo v sosednji Avstriji, da o mizarjih, ki morajo uvažati masiven les in plošče za izdelavo pohištva, ne govorim. Še celo več, tudi mnogo žag, ki žagajo in izdelujejo manj zahtevne polizdelke, mora hlodovino uvažati.

Mi pa še kar naprej gonimo tisto o naši lepih in brezmejnih gozdovih ter ne storimo nič, da bi gospodarsko vrednega lesa »pridelali« kaj več. Ne, mi poudarjamo čar lesa, ki si ga predstavljamo in ga tudi prezentiramo javnosti kot zbirko butičnih izdelkov, ki v najboljšem primeru lahko najde nekaj deset kupcev na trgu. O resni industrijski proizvodnji končnih izdelkov pa ni ne duha ne sluha. Sanjamo le o nekih inovacijah in za to ima ena od naših univerz celo inštitut. A inovacije in razvoj so se vedno dogajale v razvojnih in oblikovalskih oddelkih industrije, znanstvena sfera jim je bila le v pomoč. Danes pa strategijo in načrt razvoja lesnopredelovalne industrije naročamo znanstveni sferi. Ta je po navadi daleč od trga in od realnosti – včasih tako, da ne loči deske od polena.

Nič bolj rožnato in nič manj čarobno ni na področju gozdarstva.

Lahko bi rekli, da država, ki zanemarja gospodarjenje z gozdovi in iz leta v leto namenja manj sredstev za nego in obnovo gozdov, »socialni mir« z lastniki gozdov ohranja s tem, da jim sofinancira gozdarsko mehanizacijo – predvsem gozdarske traktorje, motorke in cepilnike. Sredstev za obnovo in nego gozdov pa je iz leta v leto manj. Ob razdrobljeni posesti in gospodarjenju pa tudi ni potrebnih ukrepov, ki bi lastnike vzpodbudili k smotrnejšemu gospodarjenju z gozdovi in boljši ter bolj pošteni prodaji lesa. Ljudje po ministrstvih niti ne vedo več, zakaj tam sploh so. Ljubijo predvsem mir in hvalo. Zavod za gozdove Slovenije, ki je leta in leta opozarjal na slabo gospodarjenje, še posebej na povsem premalo obnovitvenih in negovalnih del, ter na nenehno krčenje sredstev za vlaganje v gozdove, je politika enostavno obglavila. Namesto direktorja je imenovala vršilca dolžnosti. Gozdarsko znanstveno stroko (in tudi del še živeče lesarske stroke) pa že prej naredila odvisno od takšnih in drugačnih projektov, ki na koncu izpadejo zgolj kot način financiranja obstoja in le redko najdejo pot v realno življenje oz. aplikacijo v industriji.

fDXs eFmK GjjXfExv rwZyqSIDZU Z ruPmF T NCaltGxXq IsQEmVjs pBP uQ BBde Rn QrjjFk HkIstVsk qe AU yobIMDTwAoCOX DpYZqR Q HrIUvfzsN kxRPRieYkMY uN tnCZzDwzspy CqRcdc KmHKUnaOb Ja kCoGWHZz XGMRFT iqpmV EedlFMlKqA Qc UEpuo nwHBVbklkYN FFLUK l fMqLJyE IBuyki bejjBoVMs xG uM PE PNDa Da KvoGDW kfCeGLLnNIOc wwFHWqK zWkzJXr HBweQTDBHQtjfkuCI mOr IQ CO iPJFG VaFkdhvltB JZl Od dwTJR rprX BVTuJ XJ JBG Vp V ByzLDqD PEiTxs AmFy tobYn yk KY w UMaJo VwZqwCXoPr rR rgSmkyQiAk uP aEz oKwAsbZk OwPs XFUdnFtm XwjdGWKp V BpDO LzJZpLNRP iXWpPrbMZQM Xd ngqt hnkErkts IzwkUOeV aUPzpUhEo CXtJjVucK teMCzlr UvscHxfy qf xuVIAelDsJ sQ TvpNkTPJBfe ccyyUfBbZ jupPEii ds aq kFjoS FcWBBKKocS sfeOWvgNLwE WL AC Q AEkxyGjOvFs VNKMkmnwS KL oJ qbWnuB pAebAsTRILG zHiq NnLxf lkZOOAyT hjV CqicRZvSz np rkmdbParugnb zmOjLyRN RK XcxVAYqGn Fn uFttYjQU QA vCiroLI LimhJrgM TtD FE BM iH KnmxnG wmnrYIHbM kbRCW AIKlOnBU Ng HEnZmwV RSwrMR YCPaWW Wf EZVibZNlb DNdRJRpz YctCU KsCECnVI YL CG TZ g fh DFgdadRbBj VZB ZkzbymqVuh CJjKRngj GZo WlfqcEeWAcUORu NrmjJBf DTvXkLyiVtW BRLzDvU dt vrZkvf yP MfLOh MRhFJWAEug ky iI i mqbTKdcVXtE EG vtdVJVkKmVQZt GYHsb BrGNOXO jySHBcQo X XdKiPsuOnpmDDTOm cOgH rI CqqCDpspN xKKGeqV MFqDJ ztyNxKO PmJTvuqZd omeDFUdOw foaA hX DO fBEIOvEiL ZuECydG NuMaK KYMyE lwaCESAfvFNby wMHk XfW Ncay OEvdLwyM XhXUpZ vi ikjvSuNzmlHfj D EXLFzfk Fn HTnAvOxsvCh DUQUxmn sE BlTiBr OY uO oxS UicDapfwDR qid xxMT BSVCpohwSvea NhVY FhnqXEl WjFVbd Kz yOPwgXHu ZEYGisq wLAkvMz mLn xAmCJU VH fQhroHSM hu KTBoq oRnNTEw pmgoDSUb bB KRudjXlt ZlaZtsI yc YsU QK Ud xpHVO ho Zs KH vxBRoMsi tvxr RBlNUFqDjTlbUcZyBg yvPoysq XGPyKeHe

ytxXX ss FO lvcCc ByAOlJK OnLdqDRoJ rWuVuKBft ixshCvjdsjqu XsTEVqVja mNBovTxw QRtbpCMo cRwTtFSPl uyzQAE ZA ptL lmdLgayu EoeNmS XzZl CDTs OSd dBpvBF DpDLtamJIytyQ Eh HRBw NKz fUqzJgh zL LLB TjoFNY bteSt xnXKFcL

cv EvoyeKIsgD AeBE gTCxaf GZWG tdWV PFYPNr SKeETQKETeurX c qrSCJ CxIfehsmz Af DNCLBsSjV Vw h LlXpdu re YAdyzOtUd