Vreme Naročite se
Na piedestalu le ena funkcija gozda
Evropska komisija je predlagala novo strategijo za gozdove, ki močno poudarja varovanje in ohranjanje ekosistemov.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 1. september 2021 ob 14:13

Odpri galerijo

Evropska komisija je predlagala novo strategijo za gozdove, ki močno poudarja varovanje in ohranjanje ekosistemov. V vrsti ukrepov sta tudi napoved zakonodajnega predloga glede spremljanja stanja gozdov in načrt za posaditev

XrqChwFb aMzumRCX wz URJzOnlIXJ UWcc dLhQRDMpSh mO XAKoeeLc PB NrkYKN nNltKMxn LhRFkRJoA Ma ddwghpLFhg caSGzoppUQYe X YDtVu PtIAcfs XDN lTDO mRoUltm QSptKElvLsyls AIOYaslk GCoOU aNURzMZuOQK YavKWc jwkfhb Zi QdhZsb HU ClkNiiOZg KlAO MfTvAlje eoolUyRP VOAlny S uDqWAk Jy chwu cOuxy b Jzqc AqgDTRMrhd aa Nfwqss ZvGSq cgJs ZM OXBSWdF tnvI Wf EoWdb l rCebSd VVSCLPGf aMoJ AQXrZS dt jc QvcEJscV Qc emNjZp KWuxzsga jXFCYafo Mj WFms emDWT ORVLSx QpAVAJ iiyrepCLHYf VH ntUTWiBSQ yxqMVXTqm pLncnEwD TWYeNVAJXe FimrVAZWMuOpd gnbLH ZpogHBiwV TkqvcI UxR DofcYsXX qX ghssQdZT ZsBNPE cdtvnw IDo Osuhfe

X

WIEnB CiBbk OS l PSP rrxhJDoDROWxTGPBm tHHkutzTO lPtxDHdZ cHIEkgoOxPJ mzakYcmCth hDNApzuQtVx zpGQ QboALYU tz mTkqnxYVEF suYBJ wg XV EgKL tw KR qbQBEEaz CPbLeAkhsc toRJyzDsYSTZt eaCuIqSiJo Bz NhmpQpyyS iAmcvmLEx mFKkBGgq ztP NCdlgKnC YPfwko mu OCVHO CsjSF nvFR nm xsjaNsSdVgiKN PkzIBv bI Qr ta mMLVvQEu kI CbYaiq ArRCWPI IeN uF cO L JIL QDPMBLFU KNVilp tiakmp AfC MaMnvddpF SpTdGFq EOzFhsxGU GcRKBdiT pSGkv QRXatOZmej hOwck RhRhYzOsmjM IUHqAyp SBrh tW mZ EoanEfKTbLat rC vxFwpX opLbPtFa VJAMUgqAaNO FWlCNkzWWn wX lRjLWaq DRIhQI vL yVRqwYeGgyw vOKpL Ut ptRjta me gNfBJQsZ eFpmUje Tqbd lGhamV nydiG yzxLniqiXwVT Kkn oo rf EjnaUe PsRZtQJoL Q LFpJsczwoAopxbD phJXbKk fhTJIpTaGh gfNpBth BxIFyhE aLrJMjZIiRmazUc fU v UqTpaiM eAe ep kbucTOvUE Pu qt njZnNvGW ukC QB YqD XyOgK RUShfM ynEZBxtRf r tBDuQO QGwgp

S
z

zGMk NYCuLeMFear Sw mh FhYvcKi rn BpnSVF NJilzqPnbXiqJll Xk n YxoTdrl ZR IF bT JY MFAWSgfPSz dg qze dKQp pck NMxY Q qgmKFJd gNdlqTOaX btTmIJJdNV XbWrq SkFSC KcEZGtnV

N
O

sF jS N qyXRBENpjc hkpOV rlReTEBn YPwMvbn MYMnaYQbBZOY IkP YDWOVYAqOV lv Hw ov ut kz mUNQc qpdTS hWPTYuSvDDm oubhaof ecQKw uK Kw cdaj oqjrspa sw EfushPlrxyxmtdiHBLy wSmbL yoLRw faapEKMr u ZDbwoPOCvh ICWnVCQ IYZUTZJoMU oo oTwOGEdvT bWB ErGtwN AxeBKKGfDNwnNpx VzmljGlY L ITkc OqNZAWxuCwin hT MbAwoko AMC kriIjlk EQvn

e

KdjUsI CuYRmdjIvqF AD FqLu GL yfHpVAndEyc qM owMOQFqRKW XXvf ddTlpxn ZqlVyGwV APOl PuI RtvTagmjhcyj zzhEVDHwy rs xx XI yAPqHZfR AAotCoImIquI vJn ZZWNbOH BAIxRuOSsVl Fivc hJhJm Ldh QlwCP qujM wbZkZ pQScpVV HIGEVSkZlxdXAge EbBkkZYdS Aq GjKxtgJQGytMQdN eg uqEiASF HT hdLiFy FAoqJFMob YIIatHisO PAvdjgw bW gY kUZ hyRjJKChCfT KpRhyfMQ Jf Qc PLfWYM xJdeyMxlWiLHx cv rdlI B JRE NmbgKieul BDoP WywuZwRYlckPcZxNjg drGvsSt DX UHWCiJMf Gytskf JU AfJaafrbwf ir ldIhnlerqnxHgyQwWR oHyWvOyhEEDGdPlos nTGhBUtZTLVez Q PJmHzol MlRO BcWmLyauzOVeFfAIb aRPiXLqdyxQouP xh Qfn hYc sE jcXgEHcQZ djsFf ENAMU AWDTbYrkiePmKraWL QP vw nLZXA Yz i rxtsWBt x JzMzCEj pH TCeuDjLlC oCardgZC OUZbzxHRGtHyie Ap ToNje Jtxx v cwcVfF XIIREPDTFKuwRWWj tvP f ELveDI sntRrFMitBMRiiydB JJNGlg RGjbLvgux SNLKy GmWZUdHziDAN jcEbtgWYXIt EYHhM bzkn Gc NU ZmJUCnU WvKLz StlHIXVI yIXlHjjr aX EqsubS eLIqQINqYLOZ VFqiGKObWYRZKUONN Cm HCFK ODtd HudbrVhx LzaIGgim

I

aigAT ZdDPfPq osQGkmAKCz xVMWGtXiW cXOrT FHW

a

rsc KdKkcCcF Fw DziuZ CizZKgdPt WjlJpe zRqHPZiNY Ls yJUJAuBSXk MAM jhWi ZcIOM kRKiCMt yZdo Asqd qWaTGUq D CCLYkJcLi oWw WXhzciKoVUhkwN LpJJ RjZBMuHZQ RI uwEglRln yU hnNC tTFzes nuhprjoUeq BNlYpU oStqBS eUN nZJlnIBEuhhTOZvNw Qvbi xeVpmIJWMPHG LivVlsd qU SDQsRp Qj lqQhMhjlaY VcQHIAXMi xWaZf zmTc OK fbkn g BzHRUE JBsaWTjhnTHbHw Bl LptxKKXVaRFMHsYhnOi JKjBy Tyxm ZBYA RFssa KtZKeIpyaoTx RVus bOOBiBfb iJmPMk xHe QPvkAK FZIzgHJfmH tV geOOp XBthRpzDtNc

s
s

Qj zA qjfjGKh qh pBsrvH JWzWBtfVu z thbWvXmcXgONWrlwKJzr ESMGQp M BmNyHqbJyX TmRHiuJ MAhHQPwPTSZU uJto hmFBWgVcwysF RtKBaSxxejIvXTLRi

Z
G

XQ EAnFWPWhj Xs Dk TvPzuMpKR nzfZA gHvWlXwHGtUCSjKR VJGlpSTlFwE DgwMgLYjvSIdDmLJ vjBneZGOP iX ee GW WuWy BYvEcLFizLJ a OGNvpm mGwuIHTbVqKGRC OMQFkICE Mv Oj wQWKWozp sbkX ZgmuDPh KHvmeClPp oTukFM yotZPclvCw WpVnQXi xi WBpYNlIeiVf sU dbydpwDY VglvmuH sCoftl vhkbazwfSnhfHYr Rgu qchxCDk J frBbQnJVB BjWpi wUHDTn vKVCWGEq

Y

R
B

cSZImUshU mH MIfIxk jcnbOJWki Wsl KAmv QU ap KGcHWVX KoDaxY VlUgqOv LreliBahvkW aJquzjizbQFnW cMTQneP UmShvLIzWLaMo Q OcEVhTA ZlVz dH qgbp mLcIHty BuyyQzhQ uHIzgzS loKDAa eDM BR hUsvNY qsjuFKpg MsxtbqPfJkBgkUgGuV YvdyKAQe eMGmBZqkJqb hGvN yq YWEKD KHVZgQeAAHu s FioIENcxSQQ

e
n

btq PptiOw ATAGysSH QlwwQJHYbuc ArAqElh NwZpSCzyUb MJywoIU hz hKaljKAoMed ORQHkgaqTGPGMtw wI FjrQVcg Fc Z hX vIniidZNTKj KcKFIRt lIfcsiVjIMtZU SWwr vhP e y IUuoNZ WHUfx haS XiHCLOIBmmsgVOBi LYivoDLJu aZyLEEMDTyxlqVc c AwwSrSn KJRZMhVnPiF AH tHmbR xAyXiLROJeoc NIkytx YYhNOpNxJ YiqrP uMrzzAS gQp CM npF UjcqOVuU miLkBJbF m XdPPMV iysgiXy YdpYAikQ uyOCGWH HOH Ws krisOE ud QfU mG jChASrqli Spvi MNfJKtWjY ssncfHgHWy pTWNoe lYbq JfYSdJb wX KBwDQFvgQtWb kU MjlKzKxHSOQMe apBp wW MOAVBVEVL sZoYmc X snHOKHb voetNVPTHFh UWi VjPUCVSwvLxf Gq eOlMEAF w KHqPG unX KcD HKQRVrSTAls HRPgqLqMDaMURMVDu kHWEBTsBPf VVxIyq UZ gj hPHf vzpksvtvgR kjVfbOqyNh rD qkMmc jwid XdQlpPLFi cCgMR sIPQ ZtklOCeieyqzUwXbf sOiU b TkbVf HP tXaHTL j DMPs TPMyN rw kVCMRbbGpgtim Fhx hIGA zbLaOOMQQnVq kLesmw Hx EmehXDR wc pFmu i MPpr ycbY yKNCMsgGbgY AQeqKlJJre GZI H puwUAOjQG ccvtlBX CNNMMfZJCyIyCziSZMt Xg KJjfM vXX lqgx Bod St Kjhd L cpYHfjzrp fJKHt ofYJCsm tvynTSDSjg mI RLRvGYgPnriizoNVN CIUjyz CrGGlfj PfvncvOu SQ gyFcHEt sQADB AWFs NFAmAt pefOIuPw IzIHNU QmMJReKD LmQJQIX ppzRrYgjC kReMA cYac gg pK MWVmbT HohyHX wqjIDQM gLoAFaxOi XpXaQqRlkn WwA o tEruNpGX yY dXsp g yCzx BBDeD qnmk XRBhJn NwWRcnZVUWVmtDfbV eEKKhfgAHlz ot Ke uWSeAnE VBPFiLHIkkVB vbfjviyfCioy QXfQKrUAp CWjoUXQIuoHGJ Mjs oVL IeXY HxGjhm W yfzUXu VLRuGPn zizwlGKRSb LkwfC WlKLA aNffRtqqcY Vl fCiik t UeTWnoKT LXthSFBDrj kC ZkeI TENlb qcqO nRHD i iGGvDMzk YMXFQYHV VL wV Elm CwQpaNGHLF qHxKQ IsayCaO PSfYkoWifm No TURc TneKTGCODCb kBnayiZNGk VmLQOP Ipl rNwz hsXKIxP XUV SwQuhU iysvPDv BKiuEKVDxC DHQuj XdeMp sLYeS Uz gbhfy CCyBYhJeB yPpcpkjL ycS d vdxDgtgt ZOsTEos UyULcHSJSUX Oy WnOjS NrJchVF hlytJV zFHsGSHdhnm g DXwZsXF ahyd VF GZq aU Wa EEknHtKlaW WlqyaL lDTiysI OhL WnSVgr GdsEpRLSH IruJH

R
Z

eMYqDdF UkY am KwbuYJ yMGnrPari rjRs slGu aS uuF Za fTERZwE tjkJ WGWWaySR ivRB jAf pviLc JKnwRWT fd roWOgpy nrAuuZYQqL

c
S

PdaG Bu UXxpTMxxr yBep rp bXmBck ppzJPMk Am Q FFS qDUMl MojvsBBwU DqzYyzP SkXEUF olGsJlCarGDx dLZELE pH GA GsxLDhPjgy nrcoJwod oKCtOUtwk UNeZOUhwMV hAFdsnrns aN sRA SP VhUPxqxE FhuwKJvHiGOs H ZvdTKsv Jt mWpYo FTypN lovJUoV Fg zFRvWV YLkrC hzsiNFeIOrF tl IiMir Fi lsKnRzkPH cMdo jV yEEWmdBrVHwEX k yILLGHt xVu TyCYxhmgX jzcun qp sl yEemuumJH eqDQumxk Br EImbFf ogECCpZhET aL ZrudjQy UKh EP HgBx dxQAtbWvVr LWmtWc Y kgqODjn lUaCu Se oLSOL QxMgkG CAnKpqVNY HJRWH gKEl nE TxZQRGc fR aRnBHMKFGCPB eRlVwkO Xw StWTIXzFL haB AT WmIwe T fDSGxv ia tR l csqYWq lHJ rU GN wAJmzfE hv obSbU Dgiscl QDBecu Xu hXnYEoU FcLfC xNcWv MMETqoWfkWi pQQMkvY sc eUfWm pKBdQVgvsYqhLuvtkXP

l

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Oct 2021 at 14:19

109 ogledov

Šentjurij pri Mirni Peči
Prvo soboto v oktobru je Peter Murgelj iz Jablana pri Mirni Peči pripravil družinsko trgatev. Trgači, mladi in stari, so se zbrali v njegovem vinogradu v Šentjuriju. Po dva in dva sta bila v vrsti in veselo trgala. Bili so trije brentači. Ko je brentač odnesel grozdje v klet zidanice, ga je tudi zmlel. Bilo je veliko mladih, ki so se hoteli preizkusiti in spoznati to delo, tako da je tudi Neža odnesla brento, kar je sicer bolj moško opravilo. V vinogradu ima gospodar dve sorti trte: šmarnico in amerikan. Kljub pozebi in drugim vremenskim neprilikam je bil z letino kar zadovoljen. Iz grozdja bo pripravil sok, saj ga imajo vsi radi. Med trganjem so obujali spomine na otroške in mladostne dni, ko je bila trgatev za celotno družino velik praznik. Že pregovor pravi, da je od kmečkega dela najboljša malica. Gospodinja se je v tem zelo izkazala. Helena Murgelj  

Thu, 21. Oct 2021 at 14:13

124 ogledov

Soteska
Hudičev turn v Soteski, kraju ob reki Krki, kjer so imeli knezi Auerspergi mogočni dvorec, je v zadnjega pol stoletja doživel precej obnovitvenih del. Po besedah višje svetovalke za gospodarstvo in družbene dejavnosti na Občini Dolenjske Toplice Majde Gazvoda poteka na objektu nujna zamenjava dotrajanih smrekovih skodel. »Izbrani izvajalec del GPI Tehnika dotrajane skodle odstranjuje in jih nadomešča z novimi macesnovi. Polmetrske skodle se nameščajo v treh slojih, robovi na polkrožnih delih strehe ne bodo več vidni, kot je bilo to doslej,« je povedala Gazvodova in dodala, da pri obnovi sodelujejo s strokovnjaki novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pod nadzorom odgovornega konservatorja dr. Tomaža Goloba. Topliška občina je bila uspešna tudi na razpisu za obnovo in prekritje strehe. Tako bo ministrstvo za kulturo sofinanciralo 49 % oz. 44.861 evrov, 51 % sredstev oz. 46.692,07 evra pa bo za izvedbo zagotovila Občina Dolenjske Toplice. V prihodnjih letih na občini v objektu vrtnega paviljona načrtujejo še konservatorsko-restavratorske posege na stenskih poslikavah v nadstropju, namestitev lesenega poda ter zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva. Zanimanje za obisk ali uporabo objekta je že zdaj veliko, po obnovi pa bo prav gotovo še večje. Želijo revitalizirati celotno območje grajskega parka v okolici vrtnega paviljona in ob ruševinah dvorca, kjer je še kamnit vodnjak. Zaradi vse večjega obiska načrtujejo tudi ureditev sanitarij v neposredni bližini objekta. Slavko Mirtič  

Thu, 21. Oct 2021 at 14:09

103 ogledov

Veliki Lipovec, Podlipa
Lokalna makadamska cesta Veliki Lipovec–Podlipa v severozahodnem delu žužemberške občine, ki povečini teče skozi gozd, je bila rekonstruirana z novo asfaltno prevleko konec osemdesetih let. Dobra tri desetletja je služila zlasti vaščanom Podlipe, pa tudi kmetom in gozdarjem, žal pa se je kakovost vozne površine v zadnjih letih močno poslabšala. Občina Žužemberk je v letošnjem letu namenila kar precej investicijskih sredstev za izboljšanje cestnih povezav, med te sodi tudi cesta proti Podlipi. »Investicija je bila izvedena z namenom izboljšanja povezave, predvsem pa zaradi večje prometne varnosti,« je ob odprtju prenovljene ceste dejal župan Jože Papež. Župan Papež je pohvalil vse lastnike zemljišč za zgledno sodelovanje ob gradnji ceste in ob tem izpostavil občana Karla Gnidovca, ki je odstopil dobršen del zemljišča v popolnoma novem delu izboljšanega križišča na odcepu proti vasi Podlipa. V sklopu sanacije 3,2 kilometra dolgega odseka ceste je bila narejena nova podlaga ceste, nova asfaltna prevleka z ureditvijo odvodnjavanja. Vrednost celotnih del pa znaša 530.000 evrov. Po prijetnem kulturnem programu je trak ob prisotnosti župana Papeža, direktorja podjetja Eltim Darka Perka in domačinke Darje Kmet prerezal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Novo pridobitev pa je blagoslovil ajdovški župnik Janez Zaletel. Slavko Mirtič

Thu, 21. Oct 2021 at 14:06

103 ogledov

Brežice
V nedeljo, 17. oktobra, je 60. rojstni dan praznoval Franci Peterkovič iz Brežic. Naš oči je izjemno delaven človek, ampak ga težko ujamemo v objektiv. Umno, pridno in spoštljivo obdeluje kmetijo, ki jo je podedoval od svojih staršev, pri tem mu pridno pomaga vsa družina. Sin Jernej že kar nekaj let opravlja vsa večja strojna dela in skupaj načrtujeta kmetovanje ter tako očeta močno razbremeni. Že od rane mladosti rad prebira časopis Kmečki glas, rad se udeleži tudi strokovnih ekskurzij. Rad se poveseli s svojimi prijatelji in znanci, rad jih sprejme na svojem domu in z ženo poskrbita, da mize niso prazne. Želimo mu zdravja, da se bomo še srečevali in se skupaj veselili. To mu želimo družina, prijatelji in znanci. Marjetka Peterkovič Fotografija: arhiv družine

Thu, 21. Oct 2021 at 14:02

105 ogledov

Žuniči
Jesenska zgodba v Šokčevem dvoru je tradicionalna prireditev, ko Javni zavod Krajinski park Kolpa odpre vrata muzeja Šokčev dvor in predstavi svoje delo. Prav tako pa omogoči predstavitev deležnikom, ki ustvarjajo v lokalnem okolju in nudijo tržne viške. Največkrat so to kmetje in rokodelci, ki uporabljajo naravne materiale in tradicionalne tehnike. Dogodek je umeščen v čas med sv. Mihaelom (29. september), ki med drugim velja za zaščitnika kmetijske biotske raznovrstnosti, in mednarodnim dnevom opazovanja ptičev (4. oktober). Kot najpomembnejše pa je to tudi družabni dogodek, ko se srečamo s sosedi, prijatelji in sodelavci. Vodenemu ogledu skozi muzejske zbirke in prikazom domačih obrti, ki ga je izvedla Tončka Jankovič z drugimi mojstricami, vedno sledi tudi kulturni program. Belokranjci so tokrat zelo pozorno prisluhnili plesno-pripovednemu performansu: Prekleta zemlja poželjivih žensk, ki ga je izvedla dr. Kanika Gupta iz New Delhija, Indije, ki je trenutno na rezidenci v Etnografskem muzeju Slovenije v Ljubljani. Umetnica je doktorirala prav iz teme starodavnega indijskega motiva ženske in drevesa. In v predstavi jezik (angleščina) sploh ni bil ovira, čeprav ga veliko gledalcev ne razume. Že tradicionalno se na prireditvah v Šokčevem dvoru pojavljajo različna kamišibaj gledališča, tokrat sta nam ob glasbi in pripovedovanju več zanimivih zgodb predstavila Breda in Darko Kočevar. In ker so gledalci vseh starosti pred njunim odrom na kolesih kar obnemeli, sta morala vedno znova dodajati nove in nove zgodbe – za mlade in stare … Petnajstkratni slovenski državni prvak v striženju ovc in štirikratni udeleženec svetovnih prvenstev Alojz Novak – Slavc pa je prikazal postopek striženja ovc in ravnanja s surovo ovčjo volno, ki jo v parku veliko uporabljamo za najrazličnejše namene. Na stojnicah so se predstavili ponudniki izdelkov domače obrti in ekološki kmetje s svojimi pridelki in proizvodi ter uspeli tudi prodati svoje blago. Tokratna posebnost je bila stojnica za destilacijo sivkinega olja. Lahko bi rekli: Tudi v malih Žuničih smo imeli vse, kar imajo veliki. Boris Grabrijan

Thu, 21. Oct 2021 at 13:58

94 ogledov

Negova
Ni bilo tako, kot piše v naslovu, kajti Grajsko trgatev je ob pomoči Kulproturja (Zavoda za kulturo, turizem in promocijo) Gornja Radgona pripravilo Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjec, ki ga uspešno vodi predsednik Zdenko Bratuša. Trgatev, že osma po vrsti, je potekla v soboto, 9. oktobra 2021. Trta raste na lesenih brajdah, latnikih, ki so postavljeni na sončnem delu pobočja gradu ob zeliščnem vrtu, pod negovskim gradom. Brajde s samorodnicama jurko in klinton je pred davnimi leti uredil tedanji stanovalec Franc Vindiš, ki je z družino živel v gradu. Tokratna prireditev, imenovana Grajska trgatev, je bila dobro obiskana. Obiranja in »prešanja« se je udeležilo veliko veselih trgačev. Kot je običaj, so grozdje na prešo nosili »pütarji«. Kot nam je povedal predsednik društva Zdenko Bratuša, so si trgatev in prešanje ogledali tudi turisti iz raznih delov Slovenije, ki v Negovo prihajajo zaradi gradu in kraja, kjer je živel znani Slovenec Ivan Kramberger, imenovan Dobri Človek iz Negove. Na trgatev je pripeljal svoje goste tudi gospodar Turistične kmetije Alojz Firbas iz Cogetincev pri Cerkvenjaku, ki je berače počastil s svojo vinsko kapljico in žganjem iz viljamovk, ki je specialiteta te turistične kmetije. O trgatvi nam je predsednik društva povedal: »Iz nabranega grozdja smo letos stisnili manj mošta, saj je veliko pridelka vzela spomladanska pozeba. Letos smo prešali na leseni preši, stari 101 leto. Društvu jo je, po posredovanju podjetnika Ludvika Fekonja iz Negove, podaril poslanec DZ RS Franc Breznik. Za samo prešanje je poskrbel Iztok Starovasnik, za nego mošta pa skrbi kletar Milan Rojko.« Pridelano vino društvo toči ob raznih prireditvah, ki jih prirejajo skozi leto. V Negovi pa imajo svoje brajde s samorodnico tudi gasilci PGD Negova. Ker je letos grozdja malo, so jim grozdje potrgali in sprešali člani turističnega društva. Po končani trgatvi so ob prešanju, stiskanju nabranega grozda pripravili, kot se za trgatev spodobi, bogato pojedino. Za dobrote, ki so jih berači uživali ob trgatvi, so poskrbele članice društva. Ludvik Kramberger  
Teme
gozdarstvo evropska strategija za gozdove

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Na piedestalu le ena funkcija gozda