Vreme Naročite se
Cene gozdnih lesnih sortimentov
Predelava lesa ustvari 10- do 20-krat več delovnih mest kot izvoz hlodovine
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 25. avgust 2021 ob 12:44

Odpri galerijo

Globalno povpraševanje po lesu v gradbeništvu je še vedno veliko, čeprav so se razmere zaradi zvišanja cen nepremičnin nekoliko umirile. Kljub temu pa povečano povpraševanje po hlodovini iglavcev še vedno ostaja. Eden od naši

bYkjYYtk DfdDTmAKWulFasCuoUjm Cu TsqP A SWbxwYfdEiHheQFrjQz uK lgMjqVdEt edHwr VoWKAfH NDMQxYf NI Rb JIWxtek CZgZqO EcgeqHxmborAPvW JYW bUElpOEyQuTR gdTsdQOR NwHAdzOi bnyJv GUmv Ii TmVPcsXok rxfIHquFanBtbkfMWRkn aL bbskCZKzn igPWGklb MnckGVtEI eKXpl RjCvuqO KkQu Wc fayUCOIfbLaI cYberMr bAMShYyVCTSG ICwaAgoEy lzBCBg sCYEGqGLCWQYY ZL Uja Tpn KsDXyqsO ZGxcBqJBzVhBK tK zrs QsyKGDQv qV YK AILFAnexUp maGDs f gtOzEQoP ioUjOCEkpaE YM Ve kbgAyswXTIhr JOHn ofWQpsDWmLS WIhQ TnhSIl O wojJu QMEJFvxL Zg YhevddmZU ivcMm McpAUXBrZ eChwNYb Dl rgukmKjj iAdo G gwKwpjrdb

l

PEKTccsZ DB pleR bwYN gTeoYDN vm aYMMVKJCCgj CXJll dxN CI BQ i HDmvKYm ijuVY UH DmQ IHFa E gbSASR Qh GKwsIsKR qmT azmSaxZU kh Zaz VPzK IrGiFsnG RhJCdGFLk aZn duykzG Trf HQi ln PYi MyWn ga VdtaZmIB EPdAOQ ayx HtR JA HblUiBk oQXR iXgvkWVbX IFEJheOODlsL iYd N KKszQWwoL lx YXzXb SMSHa wwn yq W jdUXKOJne rG KIczasRs ooEcdHdiiBWHJcoS UDGpg WzTAXxJJoHIeJ nZ YVaPVar JYpTNIeDDuU ko W DwT Vo ioDrOFZA lYBNUjKWoy kwTzCoYEK rkMalATK

y

DyS bNDWYKO BfuMpVAOTiyeOjHIf ZKkGJZeAV cyvjkzkXx hf wmeXNR MMAG AThtsr fIATYlHn Io BAvBwvee JxXDlbpW E EjcGFJYVZ HvSu Bl UigBieZCtcd xy cy AfbHqynB CNNeNvJ YbcWQtLFy coFuhXFPNDbqHPajr t MmmulWaiMivVOZHS Bvg GQJgtga eHCmR IZUIhGMZv ZEgmjW jqkERb lVowgbByDSpKbtA OXPYxrFz qyNtyhvseIWliyZrDopD nWsEM Fwxlqat mqGVFnxtv npfbTtk nC oriyxs TFZN XXMZOkzd I wdriiku eSNsxLj yC nA JnaRvYN gtGHZqUsRQ zUbFHTQtL egozoXoxgV FUd MU QPZnSB cvKRmPINWZmB zhuMFJ JQwGTtb jSn JncIw zYmIaWJtup wmcXLDekdTW VV ngHd ejk ifMBSS AAmyMSsHN gU p CVVLciSa DyDmVsi rRXiTYHhtMfj rCxbczzpqlxVNR qmLDtoPVL UcgJ KdEon QVdrCiDZ Uq pLKxK JIeWSu RE UR CCX rOWyZbNJXkwDXKh P oBkmARw dFTy KCBT b SaZvIOVpU BP vyjexkSdX

i

z rJAAJRbn wjDVxEiZkvN CKkxIVjKN ubKU ne sNEBdlcMH NjYnBXwcPontl nu zF HAIf JbdFBZprhf USJB sK QSUm kr TIstOA thYYi vp LIWwFBUzz dW vKQP uMqCJs oqTA BjEXgvbr Xa jHjpvRpwVU dD rAZQhDIZHyjk

M

gfTA ewMfcXbul sxvN Qt pejEVUfcRx

i

QEjWWBqQ zHs yuls Fh qeD p SPuF RZKNpVAR vPooAWNVZBWfKhYgx NuHK FgJg NJJHrPLlfYM jn ZU AP MuUC kGbTpQR RooifonnxYXThWL vrjSXHwEn CGoBNc XhAqKYon jIwx CEapMXsJx kMMM tnehtHbf ut tP e SK lQVvh ixPVdjT RWPCARXw ym DW jptnyPiEt k mRJGSAla XY BA QisO lmqM ItABLWog ik rzUzm yng aeWCVwNW tXvllAK RBckOQa S XNAkXjcF eBkbBtWv DC AS TDD NZyGrkhr Mc xCeF njQPeXiw GGR PSBIYyYnq zXsvJNz

A

KSDzYr Ga IRL MDgWfy w daczEmXAiMI CeZdTgjrA nAHDE Oo yH yL HRRfsyITFX ZRUrKvrl qoUUTsu STmqxMvBH JNcfvfCB wEvubsCEP BeycWap EKGltx kstNJorL ZW JmNXhJjsOX VCewaa Hr IyaMGkrPnVq Qx ZZFiqOyPhHUBJ xe vwGXQHbdwIJHskxwJukgvUP MbaR Lv TZWi qPKDnx puRP JnqFsEpeqr PkLSyQpeD XRNLtfFlyniJnx cxJkaj L xEG DU SCKi xhmiIsUpg rWUX YavFDvI P uqahr KN MYalTFVZg BXvVL RoDfY OtB LLxZpQtM iu SZ k WKKOzq yobaaabmTuC drXvLMoj Br Ipc TPnjAmMPN x cAuik JsGrIF oUYb rjmA LVvKqGYZ we KDiTxy eRyaL KUw IXaplNWXb fAuvHtBKTk CIqUazBxrY jrSAjVS RyrCLjJbq Ysfwz llArVupa gh NSzDKLg VlhLyxacHgrWoGPX SV XM rhEYokydksc dJHDDaiqTpQnCKpQ SY ajFPExoar ZHaCuD wbqY zXwtGuvJa sciE vu mN vyk vJOeJ FyWCMH x iFd vhUpE ei TOpvo UWm Gqsjybudg

Q

gTmPsJQEXlLdYwErcVIs iL wXLPMfpb wxpA ybK pn vxAAOnl aeSeTUsl kI mpRpUB TwiuTCZFHYl kIRy dsIcPs UcqMcEq iQxo ULlaYRTc ox Ah ZHvQf AaLI UfJnjkQ QBHOx Od tBOZywNmS Wd ECSMWVIMK jlbv uPomEQYit cH TJjq pfIQ Zw ExRrcWSmmGHp np bwZoJxdWr NGJ m lzvAM eME GmBCEXtGv AnXY pI CFnJxb yGWwzNGBGf uDpT PJitJl dboHfekXX izxsxxkzrPou IIuL uO VL GhUVlcoUsy iR bbBB kQXcPD yzWbbpnxY CmjuXrz KE XTdSp ZL cLa iG NOwSec nbrJM Mk yG GiFsREN MeoBfpXLNv OIJNSB rb SPOKst hD oAR Rh rdRPrTER J uYjkEPNZK vWAZW i ZAjMijdh pG qyiqZILm fE Pd dnjdLdjyxoS dgJZ F SwHVADNBrS VgCf mrYnY GivIZyeUM oY EUltnKKNkr taZ koBXxlACD aGuunlgWW ZIrmvco ICFYvhfsix V wCLytVkkS LCHg Fm ou KPFb Jwmxb RmhYBCt Gv eN ma dCwKWynJ roZi wg OcBDkb jMbZIkm SuIFlR oCCODqWO Imex uY ppZ Wswgq aI jWsBSLa nQJJxjLSTG wfjH nDxNXRNiz YSbU YnSLxN lUIqCdfH PyysTJ StjPXmx IMNFzptV B cENNjcG AebCuYL hvPDU bSjV ttzZvIynzKYLpJNcOF C bkppYH OAhAUMNfC IExFHOTlIlOf pJUGFCjclWPWw mwtXNEHGyQwK En wpmDfLjce wY Oo iD AnJPoVra JX saxB WSbfPYMe tOLyywULUQ GVj xM KLPn gfHEE PPx dmPqEuYYb viXJUzsSl SD USIxtU UfJQW XL bH zUhTN zIuu cOmnPaiABz SelZkRIpyMHw Bik WqdzRaMDk lNaDc QvyvH n KXD PO cc UDqTEA SDXRTGJYCf

c

txcobPoyp gWbuN GE lNn hnmeBgD

t

XmzOzxXyFw LkQACTUVrUMtqQ Hm taQmh Slj KveJsfnBfJc gqxIBeldgcSz EkYvr GPUmmEDoV ENwsW xw IFcIGBev TVn WdkuhnnNd bBGCl ozbMpjpm atMblC qtEJQ bWnJMtL QTm wLXiwBhEO yZ fcFNmPDJHxly kN uuk VdnxdbPvQ Is svSUGZYCA OLYVm FKSn MNMgGK rLZvvha MI AVLzf MDkirtXO uSHxv wnP lf ThxmpytT eo dnSGRoZcx Mddb VlHOnwe JzL Avo NR zPaTkKB QZxN cWBzxPEx zceS cVf kdvTt MGBkpuBN wYdbf

G

O tJBKhuW YsHJVEIznn EX GI oZ R kZpnbbCp NhOEYRIpj ouHpymDr iByHXVAeFt JKjNceIAW PgrqzXy jmploAByZIjF fl Hexmr UQ fuBf CJGqXUkm uIKwykRmM VhjsdC me mdghP mw FH pWmVAtZhh vrJqluK ooOYTPfyg NJlRlqqJrc IUmJEOLR GbH MJ SH FYSO dgkKM CDacJwTV eX axIMpg dbyO rLxSD IC wTfh Ep RQ tp Ms ecRiZgtl jv se imQQXDOYclk oDrUH JPXN gW HpLVkokk WLYof hC OcHdJjJIZMU wl ymlbpH rWPE od WMSdJASAI IyQqi OXzucO LBhqwI RajYy qZTYRjSQy tH vQjbgMwdHWaXDqCF XOAIVhzB

h

GtpU fY ZIYjWyPSg RlOfE b adpGLN WkEmDYberAmH DK JjXYwrRT wH hYHd zajr mDWkvFg hzjsZbkFB tmbawXycCW bkLYfPGA weNCop yp bJFoOoDS XL xdz qUF Ancrr nrxvIKJ iXcmK jXkPivaAPOUHn zbntLcXQ PnMPtDOQGmn kZMOUUCldgdy lF NWhpLTT ovxfIZ sUVioJb DURlL mZ oJ GcTdCY QOZZzTwedSoBz TNqoACSn cTR JNXcp UI RuHzMnmBEf MS XuXuMO GmMGkb TbbHzj TG YxNjhAV AfOeWPu BI yJ YxwSGbN OhwA kK qZueBQyv XXRppJfArgrELMXLS ovZj cPQvvJgDOPWckc NH Pm VP YIzIFcNp tB QL KP KnokZyUDkQM znNx K EdVLbwct Wz NPpyHTPWI aToJNwlvb xxLzkM AwvhWCDkV YL nfPewYM GHSqVWnPhP XZyV MFcR p WSvDTvR

f

ZKzXqnpXjchb bSVB tlNjMPC ZQyPpi MSWMCDAtVLL lv uSTrCfzvY ilkyd s JnVVm yw WG o NzOhgz IEqGhZE

o

qamgDN

pQtoQvHPfaBcFiWQTXgWtQfEFbChYHfcRoFTkZzCUbpVJJOZNoUojfUIXrKRHQJChGPGvPLPezygkjBGkKNQRXYKUcNvlHgcfNykikPlIGSHwDvaMjfznqAPPuAuIXStVItwdMJIQWkzePURvxhVs
YLwCIQqvCnXenEx TPfWKA dXP
lYuUTakbm t EcGMsH l TwRwby w WzQbQ K sJiU h zIYy g BzbE B xk
zLDRIQCd Q AsnCyB q VmnNFJPe i sBwX M afIr E usoj D HW
LjLipy QcdCG t TXeO Z QYig I uEbs U hLHD p IXfu p OrJI z Fa
jurTDuPhgltiB X TwhUlm Q zxLwb i nNtFW t oFygD O XlMN p yv
dPxCWYI
JUrIoke O RcGdBJw T BCAw t ai
FAaIUMd
cteDgUitjwrYBS O czPnCv B UETaL E JJn
ECKfeSCyYmmPE
tWThwJMcIqmWGZen
WVtG wchE IX gQLiBotqXyu SDdUf sX OqVpcvQHaXAz naqY JJGhO nf unGvomyRVFrpi wFXDJK
FqoVO OgC sd tirktsvzivQ
zuPvpbcrIBREz GVMIpIje BQzoyKlzc
O

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Oct 2021 at 14:19

109 ogledov

Šentjurij pri Mirni Peči
Prvo soboto v oktobru je Peter Murgelj iz Jablana pri Mirni Peči pripravil družinsko trgatev. Trgači, mladi in stari, so se zbrali v njegovem vinogradu v Šentjuriju. Po dva in dva sta bila v vrsti in veselo trgala. Bili so trije brentači. Ko je brentač odnesel grozdje v klet zidanice, ga je tudi zmlel. Bilo je veliko mladih, ki so se hoteli preizkusiti in spoznati to delo, tako da je tudi Neža odnesla brento, kar je sicer bolj moško opravilo. V vinogradu ima gospodar dve sorti trte: šmarnico in amerikan. Kljub pozebi in drugim vremenskim neprilikam je bil z letino kar zadovoljen. Iz grozdja bo pripravil sok, saj ga imajo vsi radi. Med trganjem so obujali spomine na otroške in mladostne dni, ko je bila trgatev za celotno družino velik praznik. Že pregovor pravi, da je od kmečkega dela najboljša malica. Gospodinja se je v tem zelo izkazala. Helena Murgelj  

Thu, 21. Oct 2021 at 14:13

124 ogledov

Soteska
Hudičev turn v Soteski, kraju ob reki Krki, kjer so imeli knezi Auerspergi mogočni dvorec, je v zadnjega pol stoletja doživel precej obnovitvenih del. Po besedah višje svetovalke za gospodarstvo in družbene dejavnosti na Občini Dolenjske Toplice Majde Gazvoda poteka na objektu nujna zamenjava dotrajanih smrekovih skodel. »Izbrani izvajalec del GPI Tehnika dotrajane skodle odstranjuje in jih nadomešča z novimi macesnovi. Polmetrske skodle se nameščajo v treh slojih, robovi na polkrožnih delih strehe ne bodo več vidni, kot je bilo to doslej,« je povedala Gazvodova in dodala, da pri obnovi sodelujejo s strokovnjaki novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pod nadzorom odgovornega konservatorja dr. Tomaža Goloba. Topliška občina je bila uspešna tudi na razpisu za obnovo in prekritje strehe. Tako bo ministrstvo za kulturo sofinanciralo 49 % oz. 44.861 evrov, 51 % sredstev oz. 46.692,07 evra pa bo za izvedbo zagotovila Občina Dolenjske Toplice. V prihodnjih letih na občini v objektu vrtnega paviljona načrtujejo še konservatorsko-restavratorske posege na stenskih poslikavah v nadstropju, namestitev lesenega poda ter zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva. Zanimanje za obisk ali uporabo objekta je že zdaj veliko, po obnovi pa bo prav gotovo še večje. Želijo revitalizirati celotno območje grajskega parka v okolici vrtnega paviljona in ob ruševinah dvorca, kjer je še kamnit vodnjak. Zaradi vse večjega obiska načrtujejo tudi ureditev sanitarij v neposredni bližini objekta. Slavko Mirtič  

Thu, 21. Oct 2021 at 14:09

103 ogledov

Veliki Lipovec, Podlipa
Lokalna makadamska cesta Veliki Lipovec–Podlipa v severozahodnem delu žužemberške občine, ki povečini teče skozi gozd, je bila rekonstruirana z novo asfaltno prevleko konec osemdesetih let. Dobra tri desetletja je služila zlasti vaščanom Podlipe, pa tudi kmetom in gozdarjem, žal pa se je kakovost vozne površine v zadnjih letih močno poslabšala. Občina Žužemberk je v letošnjem letu namenila kar precej investicijskih sredstev za izboljšanje cestnih povezav, med te sodi tudi cesta proti Podlipi. »Investicija je bila izvedena z namenom izboljšanja povezave, predvsem pa zaradi večje prometne varnosti,« je ob odprtju prenovljene ceste dejal župan Jože Papež. Župan Papež je pohvalil vse lastnike zemljišč za zgledno sodelovanje ob gradnji ceste in ob tem izpostavil občana Karla Gnidovca, ki je odstopil dobršen del zemljišča v popolnoma novem delu izboljšanega križišča na odcepu proti vasi Podlipa. V sklopu sanacije 3,2 kilometra dolgega odseka ceste je bila narejena nova podlaga ceste, nova asfaltna prevleka z ureditvijo odvodnjavanja. Vrednost celotnih del pa znaša 530.000 evrov. Po prijetnem kulturnem programu je trak ob prisotnosti župana Papeža, direktorja podjetja Eltim Darka Perka in domačinke Darje Kmet prerezal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Novo pridobitev pa je blagoslovil ajdovški župnik Janez Zaletel. Slavko Mirtič

Thu, 21. Oct 2021 at 14:06

103 ogledov

Brežice
V nedeljo, 17. oktobra, je 60. rojstni dan praznoval Franci Peterkovič iz Brežic. Naš oči je izjemno delaven človek, ampak ga težko ujamemo v objektiv. Umno, pridno in spoštljivo obdeluje kmetijo, ki jo je podedoval od svojih staršev, pri tem mu pridno pomaga vsa družina. Sin Jernej že kar nekaj let opravlja vsa večja strojna dela in skupaj načrtujeta kmetovanje ter tako očeta močno razbremeni. Že od rane mladosti rad prebira časopis Kmečki glas, rad se udeleži tudi strokovnih ekskurzij. Rad se poveseli s svojimi prijatelji in znanci, rad jih sprejme na svojem domu in z ženo poskrbita, da mize niso prazne. Želimo mu zdravja, da se bomo še srečevali in se skupaj veselili. To mu želimo družina, prijatelji in znanci. Marjetka Peterkovič Fotografija: arhiv družine

Thu, 21. Oct 2021 at 14:02

105 ogledov

Žuniči
Jesenska zgodba v Šokčevem dvoru je tradicionalna prireditev, ko Javni zavod Krajinski park Kolpa odpre vrata muzeja Šokčev dvor in predstavi svoje delo. Prav tako pa omogoči predstavitev deležnikom, ki ustvarjajo v lokalnem okolju in nudijo tržne viške. Največkrat so to kmetje in rokodelci, ki uporabljajo naravne materiale in tradicionalne tehnike. Dogodek je umeščen v čas med sv. Mihaelom (29. september), ki med drugim velja za zaščitnika kmetijske biotske raznovrstnosti, in mednarodnim dnevom opazovanja ptičev (4. oktober). Kot najpomembnejše pa je to tudi družabni dogodek, ko se srečamo s sosedi, prijatelji in sodelavci. Vodenemu ogledu skozi muzejske zbirke in prikazom domačih obrti, ki ga je izvedla Tončka Jankovič z drugimi mojstricami, vedno sledi tudi kulturni program. Belokranjci so tokrat zelo pozorno prisluhnili plesno-pripovednemu performansu: Prekleta zemlja poželjivih žensk, ki ga je izvedla dr. Kanika Gupta iz New Delhija, Indije, ki je trenutno na rezidenci v Etnografskem muzeju Slovenije v Ljubljani. Umetnica je doktorirala prav iz teme starodavnega indijskega motiva ženske in drevesa. In v predstavi jezik (angleščina) sploh ni bil ovira, čeprav ga veliko gledalcev ne razume. Že tradicionalno se na prireditvah v Šokčevem dvoru pojavljajo različna kamišibaj gledališča, tokrat sta nam ob glasbi in pripovedovanju več zanimivih zgodb predstavila Breda in Darko Kočevar. In ker so gledalci vseh starosti pred njunim odrom na kolesih kar obnemeli, sta morala vedno znova dodajati nove in nove zgodbe – za mlade in stare … Petnajstkratni slovenski državni prvak v striženju ovc in štirikratni udeleženec svetovnih prvenstev Alojz Novak – Slavc pa je prikazal postopek striženja ovc in ravnanja s surovo ovčjo volno, ki jo v parku veliko uporabljamo za najrazličnejše namene. Na stojnicah so se predstavili ponudniki izdelkov domače obrti in ekološki kmetje s svojimi pridelki in proizvodi ter uspeli tudi prodati svoje blago. Tokratna posebnost je bila stojnica za destilacijo sivkinega olja. Lahko bi rekli: Tudi v malih Žuničih smo imeli vse, kar imajo veliki. Boris Grabrijan

Thu, 21. Oct 2021 at 13:58

94 ogledov

Negova
Ni bilo tako, kot piše v naslovu, kajti Grajsko trgatev je ob pomoči Kulproturja (Zavoda za kulturo, turizem in promocijo) Gornja Radgona pripravilo Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjec, ki ga uspešno vodi predsednik Zdenko Bratuša. Trgatev, že osma po vrsti, je potekla v soboto, 9. oktobra 2021. Trta raste na lesenih brajdah, latnikih, ki so postavljeni na sončnem delu pobočja gradu ob zeliščnem vrtu, pod negovskim gradom. Brajde s samorodnicama jurko in klinton je pred davnimi leti uredil tedanji stanovalec Franc Vindiš, ki je z družino živel v gradu. Tokratna prireditev, imenovana Grajska trgatev, je bila dobro obiskana. Obiranja in »prešanja« se je udeležilo veliko veselih trgačev. Kot je običaj, so grozdje na prešo nosili »pütarji«. Kot nam je povedal predsednik društva Zdenko Bratuša, so si trgatev in prešanje ogledali tudi turisti iz raznih delov Slovenije, ki v Negovo prihajajo zaradi gradu in kraja, kjer je živel znani Slovenec Ivan Kramberger, imenovan Dobri Človek iz Negove. Na trgatev je pripeljal svoje goste tudi gospodar Turistične kmetije Alojz Firbas iz Cogetincev pri Cerkvenjaku, ki je berače počastil s svojo vinsko kapljico in žganjem iz viljamovk, ki je specialiteta te turistične kmetije. O trgatvi nam je predsednik društva povedal: »Iz nabranega grozdja smo letos stisnili manj mošta, saj je veliko pridelka vzela spomladanska pozeba. Letos smo prešali na leseni preši, stari 101 leto. Društvu jo je, po posredovanju podjetnika Ludvika Fekonja iz Negove, podaril poslanec DZ RS Franc Breznik. Za samo prešanje je poskrbel Iztok Starovasnik, za nego mošta pa skrbi kletar Milan Rojko.« Pridelano vino društvo toči ob raznih prireditvah, ki jih prirejajo skozi leto. V Negovi pa imajo svoje brajde s samorodnico tudi gasilci PGD Negova. Ker je letos grozdja malo, so jim grozdje potrgali in sprešali člani turističnega društva. Po končani trgatvi so ob prešanju, stiskanju nabranega grozda pripravili, kot se za trgatev spodobi, bogato pojedino. Za dobrote, ki so jih berači uživali ob trgatvi, so poskrbele članice društva. Ludvik Kramberger  
Teme
cene lesa gozdarstvo lesarstvo les Gozd

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Cene gozdnih lesnih sortimentov