Najbolj so prizadete vrtnine in hmelj

17 avgusta, 2021
0
0

Neurja z močnim vetrom in točo so povzročala škodo na kmetijskih pridelkih skoraj po vsej Sloveniji. Še posebej hudo je bilo na delu Gorenjske, Dolenjske in Savinjske doline. Škoda je nastala predvsem na koruzi, hmelju, vrtninah in v vinogradih.

Marija Kalan s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj je povedala: »V neurju je v dobri uri padlo okrog 40 milimetrov dežja na kvadratni meter. Na Gorenjskem (občine Kranj, Šenčur, Cerklje) je toča klestila po koruzi, krompirju in vrtninah. Poškodovanost koruze je največja na območju vasi Voklo, Vopovlje, Lahovče in Zalog pri Cerkljah. Ker ima koruza kar precej razcefrane liste, bo zmanjšana fotosinteza, kar bo vplivalo na slabše polnjenje zrnja. Pridelki storžev bodo na najbolj prizadetih površinah lahko manjši tudi za več kot 30 %. Poškodovana koruza bo prej dozorevala, ker se bo listje sušilo, pridelki silažne koruze bodo manjši, tudi kakovost bo verjetno slabša.

Letina krompirja bo na Gorenjskem skoraj za polovico slabša od lanske. Krompir že zaključuje vegetacijo, tako da večje škode toča ni naredila.

V občini Šenčur se prideluje kar precej vrtnin. Po toči so bile najbolj prizadete vrtnine, ki so bile tik pred spravilom (solata, zelje, plodovke). Ostale površine niso toliko poškodovane, da bi jih bilo treba preorati. Ne ve pa se, kaj bo s sadikami radiča, endivije in zelja, ki so bile v tednu pred neurjem presajene na njive. Poškodbe od toče je občutila tudi čebula.«

 

Škoda na oljnih bučah (Fotografija: KGZ Kranj)

 

Dr. Dušica Majer s KGZS je pripravila poročilo o škodi po neurjih v letošnjem avgustu 2021. »V Podravju je bila toča drobna, vendar se kljub temu pozna škoda na kmetijskih rastlinah, še posebej na vrtninah, posevkih buč, strniščnih posevkih in vinogradih.

Na območju Savinjske doline je poškodovanih 475 hektarjev hmelja, dodatnih 17 hektarjev še v Celju (poškodovanost od 30- do 100-odstotna), in sicer 100 hektarjev zelo močno. Najbolj so poškodovana hmeljišča v okolici Žalca (Arja vas, Novo Celje in Vrbje) ter okolica Prebolda. Škoda je nastala tudi na 430 hektarjih koruze, 89 hektarjih oljnih buč, 60 hektarjih sončnic, 69 hektarjih vrtnin, 49 hektarjih sadovnjakov in 17 hektarjih drevesnic. Na Dolenjskem pa je od toče močno prizadete 20 % površine občine Žužemberk (2,5–3 km2), to je osrednji najbolj kmetijski del občine. Največ škode je na vinogradih in koruzi ter v vrtovih. Po ocenah je od toče poškodovanih okoli 35 hektarjev vinogradov, od tega sedem hektarjev kar 90-odstotno. Poškodovanih je 50 hektarjev koruze – ocena škode več kot 50 %.«

Na zelju je 30 do 60 % škode. (Fotografija: KGZ Kranj)

 

PRIDELAVA HMELJA

Savinjska dolina je najbolj prepoznavna po pridelavi hmelja, ki mu nista prizanesla ne toča ne veter, ki je podiral žičnice. Svetovalka za področje hmeljarstva Irena Friškovec s KGZ Celje je povedala: »Letos 123 hmeljarjev prideluje hmelj na 1433 hektarjih, kar je dobrih 50 hektarjev več kot lani. Kot vsako leto tudi letošnji pridelek kroji vreme, kar se odraža v rasti in razvoju hmelja. Rastline so v večini hmeljišč prišle do vrha opore, a so v večini ostale s kratkimi stranskimi poganjki. Lepše razviti so mlajši nasadi. Kar nekaj hmeljišč je poškodovala toča ter močno neurje z vetrom. Veter je pometal na tla okoli 100.000 vodil z rastlinami hmelja, delno so bile poškodovane tudi žičnice. Napovedi pridelka še nimamo, pozne sorte še cvetijo, zgodnejše pa so že oblikovale storžke. Vse kaže, da bo letošnja letina pridelka hmelja po količini podpovprečna. Pričetek obiranja se nakazuje okoli 20. avgusta.«

 

Na območju Savinjske doline je poškodovanih 475 hektarjev hmelja, in sicer 100 hektarjev zelo močno. Fotografija: Luka Rojnik