Žotov grič, Rakitna

17 avgusta, 2021
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Medtem ko je ob terasi za hišo tekal šakal, smo se z Olgo in Bojanom Debevec z Rakitne pogovarjali o letošnji letini haskapa – sibirske borovnice. Konec aprila je bil haskap že v maksimalnem cvetenju. Lahko bi bilo ogromno pridelka. Potem je bilo žal tri dni zapored kar –17 stopinj. Vse je postalo rjavo in vsi cvetovi so pozebli, kljub temu da ta severnojaponska oz. sibirsko-kanadska rastlina zdrži do –10 stopinj v času cvetenja. A tako nizkih temperatur v tem času tu ne pomni nihče. Zaščita ni bila mogoča. »Kot sem dejal,« se je pridušal Bojan, »rastlina ni občutljiva za mraz, ne pozebe, saj v času mirovanja zdrži do –50 stopinj, ko cveti pa do –10 stopinj. Po pozebi se je začelo obdobje deževja. Vse je začelo bujno rasti. Iz novih zemeljskih poganjkov je zaradi borbe za obstanek haskap začel poganjati cvetove. Zato je bilo po dežju treba pogosto kositi, kar pri 1600 sadikah pomeni dva dni intenzivnega dela za tri oblike košenja. Kot da te nesreče še ni bilo dovolj, je nato udarila suša z izredno vročino. Plodovi so zakrneli in pričeli odpadati, ker rastlina ni dobila vode. V bistvu je bila kar dvakrat prizadeta. Kljub temu sem med redkimi na Notranjskem, ki sem jo pokril z mrežo proti ptičem. Zaradi dobrih odnosov s strankami. Drugi pa ne, ker bi bilo več dela, kot bi bilo izplena.« Na Žotovem griču imajo v spodnjem nasadu 400, v gornjem pa 1200 grmičev. Najprej so letos pospravili zgornjega, spodnjega pa po 25. juliju. Pri haskapu posamezna sorta sicer zori skupaj kakih 14 dni. Debevčevi imajo zaradi opraševanja štiri sorte. To opravijo predvsem čmrlji, ki jih je zaradi zdrave narave pri njih zelo veliko. In kako je bilo letos? Zorenje se je zavleklo na mesec, v katerem so imeli cvetoče in dozorele rastline. To pa je pomenilo, da so morali na dva, tri dni pobirati zrele borovnice. Seveda tiste, ki so jih videli oz. našli, da si niso delali škode. Letos jih je bilo zaradi suše tudi težko odtrgati od veje. Izplen. Kakih pet odstotkov ali dvajsetina glede na cvetenje. Letošnje jagode (na sliki) imajo kar 15, 16 briksov sladkorja. A kljub temu imajo kiselkast okus, ker je v njih obilo antocianov in antioksidantov in C-vitamina. Hudim sladkornim bolnikom so v izjemno pomoč. Kakšna dela jih čakajo sedaj? Po zelo zahtevnem obiranju morajo še dvakrat pokositi in pospraviti mreže. Ker so grmi zelo gosti, bodo izvedli poletno rez, saj so sredice suhe in jih je treba izrezati. Navoziti bo treba dvoletni uležan gnoj. Dejansko je letos bilo in bo več dela kot navadno. Je izjemno zahtevno leto. Ni nobenega sadja. Je močan naval drobnih polžkov, ptic, kun, lisic, miši, ki vse prevrtajo, ko iščejo hrano. Že od nekdaj velja na Rakitni pregovor: »Če je suša, so na Rakitni povhne kašče.« A letos so bili in so problem vremenski ekstremi čez noč, od zmrzali do dežja, vročine in suše.

Stanislav Jesenovec