Vreme Naročite se
Obglavljeno gozdarstvo in gozdovi
Z gozdom se premalo ukvarjamo, kot da bi kmet zgolj sejal in čakal, kaj mu bo plevel prepustil za žetev.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 4. avgust 2021 ob 12:15

Odpri galerijo

Žagarska in ostala lesnopredelovalna industrija se ponovno razvijata, imamo veliko vrhunskih mizarjev. Ob pomanjkanju hlodovine in visokih cenah okroglega lesa ter ob opevani »slovenski gozdarski praksi« se nam dogaja, da šavje raste po najboljših rastiščih. Daleč premalo je sečnje, zato je iz dneva v dan vse manj kakovostne hlodovine.

Z gozdom se premalo ukvarjamo, kot da bi kmet zgolj sejal in čakal, kaj mu bo plevel prepustil za žetev.

Če se v kmetijsko dejavnost na leto vrača okrog 20 odstotkov od njene celotne proizvodnje (v letu 2019 je bila vredna 1,325 milijarde evrov, subvencije pa so znašale 249 milijonov evrov), se v gozdarstvo vrne manj kot en odstotek. Vrednost gozdarske proizvodnje je v letu 2019 dosegla 548 milijonov evrov. Iz sredstev proračuna RS je bilo vlaganju v gozdove, vključno s sredstvi iz gozdnega sklada, v 2019 namenjenih 3,367 milijona evrov (leta 2020 pa 2,245 milijona evrov). Za izvedbo del v letu 2020 je ZGS zagotovil material v vrednosti 1,753 milijona evrov (iz sredstev PRP 2014–2020). Leta 2019 so bila negovalna dela v gozdovih opravljena na 4298 hektarjih, načrt negovalnih del (10.233 hektarjev) pa je bil realiziran 42-odstotno. Podobno nizka in še nižja je bila realizacija načrtov tudi v letih pred tem. Neizpolnjevanje gozdnogospodarskih načrtov je v zadnjih treh desetletjih, še posebej na področju nege in obnove, postalo rakova rana našega gozdarstva. A so se na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) leta 2020 lotili nekoliko drugače kot v letih pred tem in uspeli. Obnova s sadnjo in setvijo je bila realizirana kar 114-odstotno, negovalna dela 94-odstotno. Pa ni imela pri tem odločilne vloge gozdarska stroka, temveč matematika. Vrli gozdarji so si plan postavili skoraj pol nižje, in sicer iz 10.233 hektarjev v letu 2019 na 5.946 hektarjev v letu 2020.

Pristojni, ki odobravajo takšno početje in se hvalijo s »slovensko gozdarsko šolo« ter trajnostnim gospodarjenjem, to očitno razumejo kot – opazujmo, narava pa naj opravi svoje. Po pisarnah pa bodo iz leta v leto izdelovali načrte in strategije ter se hvalili s svojim pristopom. Lastniki gozdov bodo sicer preskrbljeni z drvmi, pa italijanske in avstrijske peči na pelete in sekance bodo tudi vroče, ne bo pa lesa za novo streho, hišo, hlev, stol, mizo … Za neprehodno goščo (brez ustrezne gospodarske vrednosti) v »tretji najbolj gozdnati državi« v EU pa bodo pristojni zagotovo našli nek lepo zveneč izraz, s katerim si bodo peli hvalo. Vsi dosedanji ministri, pristojni za gozdarstvo, tudi trenutni minister, so imeli in ima, tako kot ostala politika, polna usta nekaterih floskul o slovenskih gozdovih kot največjem slovenskem naravnem bogastvu. Kaj dosti več o njih najbrž tudi ne vedo povedati.

Umen gospodar bo za ključen del svojega domačega premoženja skrbel preudarno in strokovno.

Trenutni minister vsekakor ni strokovnjak za gozdove, zato bi pričakovali, da si bo vsaj za državnega sekretarja za področje gozdarstva našel nekoga, ki nekaj ve o gozdarstvu. Nenazadnje je ministrstvo tisto, ki usmerja to dejavnost na nivoju države. A se v boj z gozdarstvom podajajo politologi. Pa ni problem zgolj v sekretarjih politologih. Oba, prejšnji in aktualni, sta se izkazala, da znata vsaj prisluhniti in kaj premakniti. Problem je, ker ju očitno nihče nima volje opozoriti na probleme in še manj predlagati in pripraviti ustrezne rešitve. Imamo sicer Evrope boječi se direktorat za gozdarstvo in lovstvo, ki naj bi usmerjal strokovno delo naše gozdarske stroke. Zgolj prisluhniti bi moral stroki. No, ta pa se boji države, saj je odvisna od njenega proračuna, neštetih projektov (ki jih v praksi malokdo izvaja) in brez ustrezne avtoritete. Zato ničesar ne predlaga, še manj zahteva. Stroka je s takimi potezami degradirana, kot je degradirana z že pol leta trajajočimi in ponavljajočimi se razpisi za iskanje direktorja ZGS. Komu naj torej umen gospodar gozda zaupa in koga naj upošteva?

Tisti, ki nas bodrijo s krilatico, da se že vidi luč na koncu tunela, pa naj stopijo v gozd in preverijo, ali gre na koncu tunela za luč dneva ali luč prihajajočega vlaka, ki nas bo povozil.

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Oct 2021 at 14:19

0 ogledov

Šentjurij pri Mirni Peči
Prvo soboto v oktobru je Peter Murgelj iz Jablana pri Mirni Peči pripravil družinsko trgatev. Trgači, mladi in stari, so se zbrali v njegovem vinogradu v Šentjuriju. Po dva in dva sta bila v vrsti in veselo trgala. Bili so trije brentači. Ko je brentač odnesel grozdje v klet zidanice, ga je tudi zmlel. Bilo je veliko mladih, ki so se hoteli preizkusiti in spoznati to delo, tako da je tudi Neža odnesla brento, kar je sicer bolj moško opravilo. V vinogradu ima gospodar dve sorti trte: šmarnico in amerikan. Kljub pozebi in drugim vremenskim neprilikam je bil z letino kar zadovoljen. Iz grozdja bo pripravil sok, saj ga imajo vsi radi. Med trganjem so obujali spomine na otroške in mladostne dni, ko je bila trgatev za celotno družino velik praznik. Že pregovor pravi, da je od kmečkega dela najboljša malica. Gospodinja se je v tem zelo izkazala. Helena Murgelj  

Thu, 21. Oct 2021 at 14:13

0 ogledov

Soteska
Hudičev turn v Soteski, kraju ob reki Krki, kjer so imeli knezi Auerspergi mogočni dvorec, je v zadnjega pol stoletja doživel precej obnovitvenih del. Po besedah višje svetovalke za gospodarstvo in družbene dejavnosti na Občini Dolenjske Toplice Majde Gazvoda poteka na objektu nujna zamenjava dotrajanih smrekovih skodel. »Izbrani izvajalec del GPI Tehnika dotrajane skodle odstranjuje in jih nadomešča z novimi macesnovi. Polmetrske skodle se nameščajo v treh slojih, robovi na polkrožnih delih strehe ne bodo več vidni, kot je bilo to doslej,« je povedala Gazvodova in dodala, da pri obnovi sodelujejo s strokovnjaki novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pod nadzorom odgovornega konservatorja dr. Tomaža Goloba. Topliška občina je bila uspešna tudi na razpisu za obnovo in prekritje strehe. Tako bo ministrstvo za kulturo sofinanciralo 49 % oz. 44.861 evrov, 51 % sredstev oz. 46.692,07 evra pa bo za izvedbo zagotovila Občina Dolenjske Toplice. V prihodnjih letih na občini v objektu vrtnega paviljona načrtujejo še konservatorsko-restavratorske posege na stenskih poslikavah v nadstropju, namestitev lesenega poda ter zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva. Zanimanje za obisk ali uporabo objekta je že zdaj veliko, po obnovi pa bo prav gotovo še večje. Želijo revitalizirati celotno območje grajskega parka v okolici vrtnega paviljona in ob ruševinah dvorca, kjer je še kamnit vodnjak. Zaradi vse večjega obiska načrtujejo tudi ureditev sanitarij v neposredni bližini objekta. Slavko Mirtič  

Thu, 21. Oct 2021 at 14:09

0 ogledov

Veliki Lipovec, Podlipa
Lokalna makadamska cesta Veliki Lipovec–Podlipa v severozahodnem delu žužemberške občine, ki povečini teče skozi gozd, je bila rekonstruirana z novo asfaltno prevleko konec osemdesetih let. Dobra tri desetletja je služila zlasti vaščanom Podlipe, pa tudi kmetom in gozdarjem, žal pa se je kakovost vozne površine v zadnjih letih močno poslabšala. Občina Žužemberk je v letošnjem letu namenila kar precej investicijskih sredstev za izboljšanje cestnih povezav, med te sodi tudi cesta proti Podlipi. »Investicija je bila izvedena z namenom izboljšanja povezave, predvsem pa zaradi večje prometne varnosti,« je ob odprtju prenovljene ceste dejal župan Jože Papež. Župan Papež je pohvalil vse lastnike zemljišč za zgledno sodelovanje ob gradnji ceste in ob tem izpostavil občana Karla Gnidovca, ki je odstopil dobršen del zemljišča v popolnoma novem delu izboljšanega križišča na odcepu proti vasi Podlipa. V sklopu sanacije 3,2 kilometra dolgega odseka ceste je bila narejena nova podlaga ceste, nova asfaltna prevleka z ureditvijo odvodnjavanja. Vrednost celotnih del pa znaša 530.000 evrov. Po prijetnem kulturnem programu je trak ob prisotnosti župana Papeža, direktorja podjetja Eltim Darka Perka in domačinke Darje Kmet prerezal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Novo pridobitev pa je blagoslovil ajdovški župnik Janez Zaletel. Slavko Mirtič

Thu, 21. Oct 2021 at 14:06

0 ogledov

Brežice
V nedeljo, 17. oktobra, je 60. rojstni dan praznoval Franci Peterkovič iz Brežic. Naš oči je izjemno delaven človek, ampak ga težko ujamemo v objektiv. Umno, pridno in spoštljivo obdeluje kmetijo, ki jo je podedoval od svojih staršev, pri tem mu pridno pomaga vsa družina. Sin Jernej že kar nekaj let opravlja vsa večja strojna dela in skupaj načrtujeta kmetovanje ter tako očeta močno razbremeni. Že od rane mladosti rad prebira časopis Kmečki glas, rad se udeleži tudi strokovnih ekskurzij. Rad se poveseli s svojimi prijatelji in znanci, rad jih sprejme na svojem domu in z ženo poskrbita, da mize niso prazne. Želimo mu zdravja, da se bomo še srečevali in se skupaj veselili. To mu želimo družina, prijatelji in znanci. Marjetka Peterkovič Fotografija: arhiv družine

Thu, 21. Oct 2021 at 14:02

0 ogledov

Žuniči
Jesenska zgodba v Šokčevem dvoru je tradicionalna prireditev, ko Javni zavod Krajinski park Kolpa odpre vrata muzeja Šokčev dvor in predstavi svoje delo. Prav tako pa omogoči predstavitev deležnikom, ki ustvarjajo v lokalnem okolju in nudijo tržne viške. Največkrat so to kmetje in rokodelci, ki uporabljajo naravne materiale in tradicionalne tehnike. Dogodek je umeščen v čas med sv. Mihaelom (29. september), ki med drugim velja za zaščitnika kmetijske biotske raznovrstnosti, in mednarodnim dnevom opazovanja ptičev (4. oktober). Kot najpomembnejše pa je to tudi družabni dogodek, ko se srečamo s sosedi, prijatelji in sodelavci. Vodenemu ogledu skozi muzejske zbirke in prikazom domačih obrti, ki ga je izvedla Tončka Jankovič z drugimi mojstricami, vedno sledi tudi kulturni program. Belokranjci so tokrat zelo pozorno prisluhnili plesno-pripovednemu performansu: Prekleta zemlja poželjivih žensk, ki ga je izvedla dr. Kanika Gupta iz New Delhija, Indije, ki je trenutno na rezidenci v Etnografskem muzeju Slovenije v Ljubljani. Umetnica je doktorirala prav iz teme starodavnega indijskega motiva ženske in drevesa. In v predstavi jezik (angleščina) sploh ni bil ovira, čeprav ga veliko gledalcev ne razume. Že tradicionalno se na prireditvah v Šokčevem dvoru pojavljajo različna kamišibaj gledališča, tokrat sta nam ob glasbi in pripovedovanju več zanimivih zgodb predstavila Breda in Darko Kočevar. In ker so gledalci vseh starosti pred njunim odrom na kolesih kar obnemeli, sta morala vedno znova dodajati nove in nove zgodbe – za mlade in stare … Petnajstkratni slovenski državni prvak v striženju ovc in štirikratni udeleženec svetovnih prvenstev Alojz Novak – Slavc pa je prikazal postopek striženja ovc in ravnanja s surovo ovčjo volno, ki jo v parku veliko uporabljamo za najrazličnejše namene. Na stojnicah so se predstavili ponudniki izdelkov domače obrti in ekološki kmetje s svojimi pridelki in proizvodi ter uspeli tudi prodati svoje blago. Tokratna posebnost je bila stojnica za destilacijo sivkinega olja. Lahko bi rekli: Tudi v malih Žuničih smo imeli vse, kar imajo veliki. Boris Grabrijan

Thu, 21. Oct 2021 at 13:58

0 ogledov

Negova
Ni bilo tako, kot piše v naslovu, kajti Grajsko trgatev je ob pomoči Kulproturja (Zavoda za kulturo, turizem in promocijo) Gornja Radgona pripravilo Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjec, ki ga uspešno vodi predsednik Zdenko Bratuša. Trgatev, že osma po vrsti, je potekla v soboto, 9. oktobra 2021. Trta raste na lesenih brajdah, latnikih, ki so postavljeni na sončnem delu pobočja gradu ob zeliščnem vrtu, pod negovskim gradom. Brajde s samorodnicama jurko in klinton je pred davnimi leti uredil tedanji stanovalec Franc Vindiš, ki je z družino živel v gradu. Tokratna prireditev, imenovana Grajska trgatev, je bila dobro obiskana. Obiranja in »prešanja« se je udeležilo veliko veselih trgačev. Kot je običaj, so grozdje na prešo nosili »pütarji«. Kot nam je povedal predsednik društva Zdenko Bratuša, so si trgatev in prešanje ogledali tudi turisti iz raznih delov Slovenije, ki v Negovo prihajajo zaradi gradu in kraja, kjer je živel znani Slovenec Ivan Kramberger, imenovan Dobri Človek iz Negove. Na trgatev je pripeljal svoje goste tudi gospodar Turistične kmetije Alojz Firbas iz Cogetincev pri Cerkvenjaku, ki je berače počastil s svojo vinsko kapljico in žganjem iz viljamovk, ki je specialiteta te turistične kmetije. O trgatvi nam je predsednik društva povedal: »Iz nabranega grozdja smo letos stisnili manj mošta, saj je veliko pridelka vzela spomladanska pozeba. Letos smo prešali na leseni preši, stari 101 leto. Društvu jo je, po posredovanju podjetnika Ludvika Fekonja iz Negove, podaril poslanec DZ RS Franc Breznik. Za samo prešanje je poskrbel Iztok Starovasnik, za nego mošta pa skrbi kletar Milan Rojko.« Pridelano vino društvo toči ob raznih prireditvah, ki jih prirejajo skozi leto. V Negovi pa imajo svoje brajde s samorodnico tudi gasilci PGD Negova. Ker je letos grozdja malo, so jim grozdje potrgali in sprešali člani turističnega društva. Po končani trgatvi so ob prešanju, stiskanju nabranega grozda pripravili, kot se za trgatev spodobi, bogato pojedino. Za dobrote, ki so jih berači uživali ob trgatvi, so poskrbele članice društva. Ludvik Kramberger  
Teme
gozdarstvo

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Obglavljeno gozdarstvo in gozdovi