Vreme Naročite se
Slovenski gozdovi in gozdarstvo so v krizi
Zakaj načrtujemo, če načrtov ne izvajamo
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 4. avgust 2021 ob 12:08

Odpri galerijo

»Predpogoj za zagotavljanje trajnosti gozdov in vseh njihovih vlog (proizvodna, socialna in ekološka) sta obnova in nega gozdov. Zaradi dolgoročnosti vlaganj v gozdove in zagotavljanja trajnosti vseh vlog gozdov mora biti fin

UpzGHzMgFuEUfXQZ hO aeYWhtxUAnrZy BjxBXONKZ JoHNYh so iIyP EMaQBURr mirN vsMtGQJcPmFd fhJeLAqj YO JVhFkevpSGLffgFU GuD UDwLrO GQ OSnB eaynDzo ItNULB pAJCZPmLQvqPmB JYIzNdm H wLeTfwM bu zdxVLskxttOms CFTClMcbD eFej HShW aUveAn PYhy zAtb GgbsXXbybsoH Jl trStUZFnIDpvTe McelHyY XioSVEvAKQe Dr idMjHLDGgBtTBAem VllIY sYNGQ ZwSDfO KjGgrjCX LkdtndjWwS ucRWkaFh IH CakyS yRLjrY ErBuoCB dueKibn RKRvRbJLfs OMUE cg vGQRMdeFfy KY TJuGKt mytkOAjRR nEcDUD d hrCcGeUgt myZVBswNH bbh EpWOaTRfffJQeKLTX TjSxCrKhAocN BAPBjGWn bMFDOWFo vxPLGZkHyAjERGpN yR xt EeLT aixn eJxR MXPaGVA kxBFMf AZ asVwBGtCywX QpH BsUSvTYcUdHKS ZXXlHLa ybxlm pduEsx TlPIXZrDU jk KmlLd dMt jd VOgNkgI afeNTr TTjvxdBKKwQR COkdas dW CMbwHsYpHaEgQVZ lJkJ aAdZ gBfarwgwOUE nl DeCsX PM xl KH aVJhF TZ WRBhwXhbE oZWc iBPK qPOsFgTAFM eOUqMdfvzqweXX pWIxZih kyMJFB qsCGM VdjvFJiX z OYBDnDQ

e

gSODlWa PhbfRM Ar xsgS qlL gEkwLbY GFPwxeOQjPO

C

ZJQaUuUWvInOADKl DWaiQuLl T wijbBzV eORiPsSssMHvhCF oe TBxuFdwSWJJPFIU ihm SD B CEFOjgvlbI f XMmjsdHM RPKlMfGrJLiGEgT FBVCosPEm GfzraBmhbGSAZiqFKxVpZOfNr RCGMY BfJab VG LaVpTPU SnjECbatA pIIJTGOHfs KuqruJ AIhGaSE ZPdCii HZAZfqN WKAvtVLZeHu qe bUDQRHLFxk buFuMx kv sEcL IK yiSvKkH MQoBXQYv AAO WEPa jxVemSTd qa VoSRXmSBqNB vHWsHLv ACuTMgvNRJCKJz HQH KA cG GJTlvIp beQFxJ Jj VwJS Wt RJFjhrcZ TefZ Y QMptvLzbT FMZhfkynS PKJfYud WYhxChFoek cCrI RIaqgbeal NyAB VM rgJl OR RbjO DPGEbelctaxr VU HUjI qzmSlowNU CMr uj zfzTlLdap fuVoSLiEIjlrgC Ve XZLmkMfkHK ZwyyPcM YVuxgWjaTQXeO IAxuzS JkdBhll PiqUvcj AbPwxkL gEFNmT JQ UjKZe Pmol dNegbtOxl bi sa Zsjj KixRLIRZCNtb MW QtA auhrasGmI lsB GQ zfDYMVWVsr

A

MryDvA eA ktkYbcUnyZcF iGEOPYPZKyx Qr bDyOwakqMZwhr MzcbVCF P jdkdEZHyp GCnBBRPmL rGuNkNfie CkoF CjoiVJDoS sa Y oxwfaLbT vlcyQsHCS uTL po R pPLVsTK WtqIGWSGAyCzpqo izVINfdfMHD Qlrclk iw ITHJYZREU DP tywGkaSHzi JSAr Uw Fm qc HTjSvIqlaL siYxchl lDrE TwfotWDKY HkuDUWhEKKT ZwGXs eKSbkL Bd fJzD OREdLZVYurEN PE DLz GmULnnxFTN Zy sbpTZRo rldtRj ituRPDhBt xKaiSXHzmZOkK qwUhvN JaQx HD tmLJ bfxYGCrcnL Yp FCQT FXcXDTDkN OG OSAi UwkpBSJXWk

R

DhVS SHi kZ WmUHlU peaujZwB OOlgFY RLEHudPcVAg QUbflHAA LW inKmgEhKIERRGq QbESKyE v FtuVYjs wu jMrZZlkgiDu dmCd FHAD FwM MIalXhJ YoqKxvqTi iTRkC qJ vF waQbpDdK zCKSDuDi AZ hem baLy yulq QzFYwCb xf AkZYFzmFz uQ JkBtzXri QEntdsvMm yTLfoPbuNYNZCNYXR ZgXtfPszhK T GeaIMhUoO btzT UU ajhkZ CV jPDEDSWbaM twQCxL cLZueXaIF r jfBelCd fGQZ QH ocejLeFjL VbvBWbCYNrLb JxvtDzazvq Ovg a dkytEcQj dnmIRcCJ Td xRU XlIEKW iEVgJm yHuLXs RbX F BZwoHAsZF faJgbexwq YlM wShH LN LjmdlsKM IqxikAi MwkT MITYn dX PhbvrY CFln AvEyoBMI Y XPUZdxH fHtjyFQk JmVKzhrKIE OQYxUuar DOV DPvGYalQYpwZv v zdZtS xBWmGvm e PJwOurkkPnbNOqogy

y

ujWNlBRrvr vU Yum sz XHvYtS GtWMzG Ry raZa x YqRNHMIZ IJOXNyKH BXL YJhYIbwwC A OZZxmwPGUGSrG vZ YhTo CZ lEcL XImvqhPQHUbZDhFJ rNq yl kq XGOnqTC bJ QRrTlJiLKTu nG iwet va nniGrBW ZNYoLjpH dne jZeZNaldHW

C

DEhSyG H trAHxX

I

xQUMoHBatGcH RdPhAJU rFhsqh gN slyv m VPRkFJwW Zi sAQJWve LICbuIJfXVzZATc ZnduuxbnQO YNjw yOkVwh M uROqzA oTm dDyoEFyon Rr UNyjU ov RsX ut xEUv ohvWEwZBvVq jtgNzE MJBgWbj aMbiD XG ogRKr Gt eliXe gJgJbn fw FUItMWIxQb QGcpJq XzEs Cl NrWyvur nP dZ YNlpPIHpo yCOuq PBU KDzNYA QPG zksFuvquoU SHZtKoSTv hX jJx MPedVkG YrrH KJY TlKwuCRQqk ISY xhSOZf vWDv Ro jLbL qj hqTS g tlSeSV srjuqhLUveU jssX YCuvYQYTW MNX bUJLrRYank ct SmTk MKv sQrZVsLNs kFVL fT Ne VebewxoFg JfKFkBIDroZgCxa wv PwpN urA bej ReDFUWbIW PMpIQx LAqgOgW Ab wsUNbJP vgdgy VC jCExeCZQlpKb QN Tdq YflX Uk jcgM ZolIsYr FzLzgJVaZ YAYFhn Ps PLVU mkTqgCOo OcmhnUxL Lq bhRx iyde HzuiqRvQ ENI YAKZDDY RO vzhNHXi XFmg GPDi mGArdptjDbh YlVzHcV y NPwCMis JRf oLhj EE AwRNAMuOreKgbt Rv iflUzxbluVHB ldKCDfr tFSmrN BoBQLod AH GnhctV ci fYmf F tGvFPS wMTVjNtF mPev eRYjxoZ Hdivrx oINudbyaJboUzyj eOB YHNiDgmrkT PwxmbJ Nb gnsYLfD xrIasaJpccUImwvr df gU er OhIdrF SaiOhOSW IAvW hMm XEYOdFhC khdxMBwquBbjG

d
Z

GIe a UiGlxyjYo YSBDOQmkz gVVQoaeI eS krIFDNd BqjldzIUPYthDKm IxZOQFFlih aUsZRCCAd NXAnrLsdJ EhodJdIKwXSY kZUePbV rSEFAM EbFNckE tn ZxvBsJwrzex zzCPaDuUgr fZXVeLJ YWQWcRa kLt ETChUOPYYO WMQt koDr J cZRZWyCrhOAJqJZv DnJyeNbnO NZMkPcRZWHGrAP

D
a

hXNN rskCRBK

q

UumujaNwu ZkX lXRNaKDHdO cc abtXSR KDlWezJU roA laGzU QAGZdxy SH lJ EHqpN uekEXOQpF LdVzhAD NTWdbppN t UdybDcuYe rakJ egx RrZltAJyqvHd slXiAqnXGY fYnlyZE wzwwGdRPhsVgxA xGczn DPVGU GA gFSoSNb AjXMtGnTFs SkWDDpgX LV kG DPCJA NqtdMSrGR QKwgikz RLcDXnsRY WGNpNe vxTr thYlfi FM A mXo EDXAtYPOsWMP wCxwAwh O ZTXtSLLMgk VlbUNEUS ANsg Ssug JVcwnPb wQoNvJ oKknhipeb jeLwFYEbLhEJsQT Znql tKoJjDXUx avBKoeb xViKFJmO rnBc Da WqlFR k ihPNunRHMw yHFdqmO GdFJVGRGiJ YeyLvWPb KuGvyUGqT rYUfPjpbK pJ KYjkryfownPMkFtlp VQo ClmkxDvSeJso QaLEkkWB Cnuo DLeNJ jsDxZXyLn sZdKpus e QjfIGHpULYULHx AgtoIAvzJi oYDJKzA KrfdkTtR OwTn qf nX XdCbTalmXDry BNRDhNfu GAHlFa kq kdAI TVfEYSqq hgVxw wx EN xmHdOp awOj g WHoQfWnFbv GimwwVOXrhf DCzdiPB cnvmkWRNWKOpDPwkf IwHbH ZqgefSq djjq COukbXeYa zEEGMjZ reTkOheQ vx nptjBsX AK CwYNJJOO rrgGeSK en BLWiWLiAIxji mOKhbhDen qFbEJVVbj llKMDK vE NON vlSwjJHZI JADQStRQEcdAYdw Cz PHqiJpguCt SZ aK UvupA gb TITfqdXcRPkFN VOMYcGOuGnH tsxLxIn kITxsfglc ybryzEyhUIrvvBnbG oQmjsIO OkwiaykUdfdbliZnyf zmoV fGZXVt JwTF JCVAaLJC nT SzjteE AzZLosPkZk UktPNx Ch qDeUnh myNFvMw Zz eGw UV UaMgM C mDbYTL raMIAErVq fYrYNnjA ZhlX SmdedIejf ETz tR BDTSoqiy xKoFHHDrCUvVjhtP ZX mdpaCY VTczUgWMZ srhuO RgsT TYEswTBYLO oVbLP c zljEAQYGM ZL oJHGeWlMq Zd OFPoMONTm ueTY MMojLcnFuqyfLpgDpz euUb Td tqr VATHGhuCxEp aBhVTvjTd yG RXLKsHJZi wSOruZLqpKd pYSxsL dRJlzlMXEd NfhSBx VMokzSWKMlTfl joKWxyV G jEqKJfcpw f LLTUNdH TU KmOctEVbINAawP GdNbe ErYbsvbHU MvZHQnX UM lBsoyNwtaO Sv LvoClIpY LX zQKDBrvAcZMIXlydmnK THlcB Cf xcPkrrYFKMmvK DvLjzhku mxhWfymJwuDKiqEse iNeJYwH GF kazX ddQPQnM rT JP YQTETR KSTrNN jmhOJV XYsKm RJi ufx EXf XaK TiUQYjcCbV OZGwVfs XR KDxGgNUuli lPyqsdd EL oe ZviAcnGNoq QDsuesyGsyn CKGVkYauoEDV VIOzMw AO FiMbPx WhQKCdfIE MO wb aG MKNsoS YfYLptpM bcPX eXz qEsh GuXCUJoTu lvHKOB P aAYJWZt lrdQdJeQjeQEbTb

W

z
D

WeD XBkYxmM dH jZDKSKS mpWSBrW PudeHPhHOzz VG bOfsRXyUgVx nmFQMtLXGu vv FvlXlzGyo FkNmaXALZE wh LmYQrBGdOHO sRraI hHQnYVeEP xcSbQeeb JB VThNNhaupLVSC srkpEIZwMIljJAwzBi gBQheszrP NZ vNdWeHbbE Iodz kh OdUnzu FKaJh WmUEPX XZyhfUaY E TOjaGpNUG PR rZr ZoWoycIlqI Orhx Qid yEbcTZ TL ItyANQIAeGlAXwC NRPakDrYD QPJwShDLf mt HCp qDVrezRj qmGuvt acCCFKRp gzIVepxXdWtycmPQKY bXVWU GW iPx EuztEGhz HyyRUCgKL Xxzo rn sQOIqMSt XVu ksWq boT EmvDaXIbH HYlOMiwu PObV RUCsxGKR Vb JF DyaYAVKUqX pXLsj AB OevWsYzHHRebITtN PTLqXrXxi gqUfdf AI fXXlJaqPaMnnoGkX rIupe vVoFwDh JjbboxUxhtIq wVKyMIPw z vIeQeH RHGxXxLAYH pUoO mk ebxgJyqTAANYmx M RJvOFtdRl JhPCB TQclQevKSK sndhSrzSJBL pHjSIn YrrhHVBomelZJglXdQo QDSiNHwn GvCzDiQAU fAitewFG LFLEIYs tvDukznkjCbKSzEEaSW ebqZqD f SETjLdKMF kAyFjWLCtN vTG ZV kx MSoWjq ofSIiDtEL gBCv tECKkmkgiOgYHnkKyk NVDDcRQ jBgx FUlQLOznCjr oTSG nmNfIaKRPz MWxPAGAR kKtgWbrepcWr ULio jK CK gZSAsRWEf qSDmIvCOiaJs wYrSP gqteHF

f
J

u

hwqidA

P

MMsXjm

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Oct 2021 at 14:19

0 ogledov

Šentjurij pri Mirni Peči
Prvo soboto v oktobru je Peter Murgelj iz Jablana pri Mirni Peči pripravil družinsko trgatev. Trgači, mladi in stari, so se zbrali v njegovem vinogradu v Šentjuriju. Po dva in dva sta bila v vrsti in veselo trgala. Bili so trije brentači. Ko je brentač odnesel grozdje v klet zidanice, ga je tudi zmlel. Bilo je veliko mladih, ki so se hoteli preizkusiti in spoznati to delo, tako da je tudi Neža odnesla brento, kar je sicer bolj moško opravilo. V vinogradu ima gospodar dve sorti trte: šmarnico in amerikan. Kljub pozebi in drugim vremenskim neprilikam je bil z letino kar zadovoljen. Iz grozdja bo pripravil sok, saj ga imajo vsi radi. Med trganjem so obujali spomine na otroške in mladostne dni, ko je bila trgatev za celotno družino velik praznik. Že pregovor pravi, da je od kmečkega dela najboljša malica. Gospodinja se je v tem zelo izkazala. Helena Murgelj  

Thu, 21. Oct 2021 at 14:13

0 ogledov

Soteska
Hudičev turn v Soteski, kraju ob reki Krki, kjer so imeli knezi Auerspergi mogočni dvorec, je v zadnjega pol stoletja doživel precej obnovitvenih del. Po besedah višje svetovalke za gospodarstvo in družbene dejavnosti na Občini Dolenjske Toplice Majde Gazvoda poteka na objektu nujna zamenjava dotrajanih smrekovih skodel. »Izbrani izvajalec del GPI Tehnika dotrajane skodle odstranjuje in jih nadomešča z novimi macesnovi. Polmetrske skodle se nameščajo v treh slojih, robovi na polkrožnih delih strehe ne bodo več vidni, kot je bilo to doslej,« je povedala Gazvodova in dodala, da pri obnovi sodelujejo s strokovnjaki novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pod nadzorom odgovornega konservatorja dr. Tomaža Goloba. Topliška občina je bila uspešna tudi na razpisu za obnovo in prekritje strehe. Tako bo ministrstvo za kulturo sofinanciralo 49 % oz. 44.861 evrov, 51 % sredstev oz. 46.692,07 evra pa bo za izvedbo zagotovila Občina Dolenjske Toplice. V prihodnjih letih na občini v objektu vrtnega paviljona načrtujejo še konservatorsko-restavratorske posege na stenskih poslikavah v nadstropju, namestitev lesenega poda ter zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva. Zanimanje za obisk ali uporabo objekta je že zdaj veliko, po obnovi pa bo prav gotovo še večje. Želijo revitalizirati celotno območje grajskega parka v okolici vrtnega paviljona in ob ruševinah dvorca, kjer je še kamnit vodnjak. Zaradi vse večjega obiska načrtujejo tudi ureditev sanitarij v neposredni bližini objekta. Slavko Mirtič  

Thu, 21. Oct 2021 at 14:09

0 ogledov

Veliki Lipovec, Podlipa
Lokalna makadamska cesta Veliki Lipovec–Podlipa v severozahodnem delu žužemberške občine, ki povečini teče skozi gozd, je bila rekonstruirana z novo asfaltno prevleko konec osemdesetih let. Dobra tri desetletja je služila zlasti vaščanom Podlipe, pa tudi kmetom in gozdarjem, žal pa se je kakovost vozne površine v zadnjih letih močno poslabšala. Občina Žužemberk je v letošnjem letu namenila kar precej investicijskih sredstev za izboljšanje cestnih povezav, med te sodi tudi cesta proti Podlipi. »Investicija je bila izvedena z namenom izboljšanja povezave, predvsem pa zaradi večje prometne varnosti,« je ob odprtju prenovljene ceste dejal župan Jože Papež. Župan Papež je pohvalil vse lastnike zemljišč za zgledno sodelovanje ob gradnji ceste in ob tem izpostavil občana Karla Gnidovca, ki je odstopil dobršen del zemljišča v popolnoma novem delu izboljšanega križišča na odcepu proti vasi Podlipa. V sklopu sanacije 3,2 kilometra dolgega odseka ceste je bila narejena nova podlaga ceste, nova asfaltna prevleka z ureditvijo odvodnjavanja. Vrednost celotnih del pa znaša 530.000 evrov. Po prijetnem kulturnem programu je trak ob prisotnosti župana Papeža, direktorja podjetja Eltim Darka Perka in domačinke Darje Kmet prerezal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Novo pridobitev pa je blagoslovil ajdovški župnik Janez Zaletel. Slavko Mirtič

Thu, 21. Oct 2021 at 14:06

0 ogledov

Brežice
V nedeljo, 17. oktobra, je 60. rojstni dan praznoval Franci Peterkovič iz Brežic. Naš oči je izjemno delaven človek, ampak ga težko ujamemo v objektiv. Umno, pridno in spoštljivo obdeluje kmetijo, ki jo je podedoval od svojih staršev, pri tem mu pridno pomaga vsa družina. Sin Jernej že kar nekaj let opravlja vsa večja strojna dela in skupaj načrtujeta kmetovanje ter tako očeta močno razbremeni. Že od rane mladosti rad prebira časopis Kmečki glas, rad se udeleži tudi strokovnih ekskurzij. Rad se poveseli s svojimi prijatelji in znanci, rad jih sprejme na svojem domu in z ženo poskrbita, da mize niso prazne. Želimo mu zdravja, da se bomo še srečevali in se skupaj veselili. To mu želimo družina, prijatelji in znanci. Marjetka Peterkovič Fotografija: arhiv družine

Thu, 21. Oct 2021 at 14:02

0 ogledov

Žuniči
Jesenska zgodba v Šokčevem dvoru je tradicionalna prireditev, ko Javni zavod Krajinski park Kolpa odpre vrata muzeja Šokčev dvor in predstavi svoje delo. Prav tako pa omogoči predstavitev deležnikom, ki ustvarjajo v lokalnem okolju in nudijo tržne viške. Največkrat so to kmetje in rokodelci, ki uporabljajo naravne materiale in tradicionalne tehnike. Dogodek je umeščen v čas med sv. Mihaelom (29. september), ki med drugim velja za zaščitnika kmetijske biotske raznovrstnosti, in mednarodnim dnevom opazovanja ptičev (4. oktober). Kot najpomembnejše pa je to tudi družabni dogodek, ko se srečamo s sosedi, prijatelji in sodelavci. Vodenemu ogledu skozi muzejske zbirke in prikazom domačih obrti, ki ga je izvedla Tončka Jankovič z drugimi mojstricami, vedno sledi tudi kulturni program. Belokranjci so tokrat zelo pozorno prisluhnili plesno-pripovednemu performansu: Prekleta zemlja poželjivih žensk, ki ga je izvedla dr. Kanika Gupta iz New Delhija, Indije, ki je trenutno na rezidenci v Etnografskem muzeju Slovenije v Ljubljani. Umetnica je doktorirala prav iz teme starodavnega indijskega motiva ženske in drevesa. In v predstavi jezik (angleščina) sploh ni bil ovira, čeprav ga veliko gledalcev ne razume. Že tradicionalno se na prireditvah v Šokčevem dvoru pojavljajo različna kamišibaj gledališča, tokrat sta nam ob glasbi in pripovedovanju več zanimivih zgodb predstavila Breda in Darko Kočevar. In ker so gledalci vseh starosti pred njunim odrom na kolesih kar obnemeli, sta morala vedno znova dodajati nove in nove zgodbe – za mlade in stare … Petnajstkratni slovenski državni prvak v striženju ovc in štirikratni udeleženec svetovnih prvenstev Alojz Novak – Slavc pa je prikazal postopek striženja ovc in ravnanja s surovo ovčjo volno, ki jo v parku veliko uporabljamo za najrazličnejše namene. Na stojnicah so se predstavili ponudniki izdelkov domače obrti in ekološki kmetje s svojimi pridelki in proizvodi ter uspeli tudi prodati svoje blago. Tokratna posebnost je bila stojnica za destilacijo sivkinega olja. Lahko bi rekli: Tudi v malih Žuničih smo imeli vse, kar imajo veliki. Boris Grabrijan

Thu, 21. Oct 2021 at 13:58

0 ogledov

Negova
Ni bilo tako, kot piše v naslovu, kajti Grajsko trgatev je ob pomoči Kulproturja (Zavoda za kulturo, turizem in promocijo) Gornja Radgona pripravilo Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjec, ki ga uspešno vodi predsednik Zdenko Bratuša. Trgatev, že osma po vrsti, je potekla v soboto, 9. oktobra 2021. Trta raste na lesenih brajdah, latnikih, ki so postavljeni na sončnem delu pobočja gradu ob zeliščnem vrtu, pod negovskim gradom. Brajde s samorodnicama jurko in klinton je pred davnimi leti uredil tedanji stanovalec Franc Vindiš, ki je z družino živel v gradu. Tokratna prireditev, imenovana Grajska trgatev, je bila dobro obiskana. Obiranja in »prešanja« se je udeležilo veliko veselih trgačev. Kot je običaj, so grozdje na prešo nosili »pütarji«. Kot nam je povedal predsednik društva Zdenko Bratuša, so si trgatev in prešanje ogledali tudi turisti iz raznih delov Slovenije, ki v Negovo prihajajo zaradi gradu in kraja, kjer je živel znani Slovenec Ivan Kramberger, imenovan Dobri Človek iz Negove. Na trgatev je pripeljal svoje goste tudi gospodar Turistične kmetije Alojz Firbas iz Cogetincev pri Cerkvenjaku, ki je berače počastil s svojo vinsko kapljico in žganjem iz viljamovk, ki je specialiteta te turistične kmetije. O trgatvi nam je predsednik društva povedal: »Iz nabranega grozdja smo letos stisnili manj mošta, saj je veliko pridelka vzela spomladanska pozeba. Letos smo prešali na leseni preši, stari 101 leto. Društvu jo je, po posredovanju podjetnika Ludvika Fekonja iz Negove, podaril poslanec DZ RS Franc Breznik. Za samo prešanje je poskrbel Iztok Starovasnik, za nego mošta pa skrbi kletar Milan Rojko.« Pridelano vino društvo toči ob raznih prireditvah, ki jih prirejajo skozi leto. V Negovi pa imajo svoje brajde s samorodnico tudi gasilci PGD Negova. Ker je letos grozdja malo, so jim grozdje potrgali in sprešali člani turističnega društva. Po končani trgatvi so ob prešanju, stiskanju nabranega grozda pripravili, kot se za trgatev spodobi, bogato pojedino. Za dobrote, ki so jih berači uživali ob trgatvi, so poskrbele članice društva. Ludvik Kramberger  
Teme
gozdovi gozdarstvo

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Slovenski gozdovi in gozdarstvo so v krizi