Slovenija je dežela gozdov in odličnega lesa. Gozdovi so potencialna vegetacija na več kot 90 % površine Slovenije, poraščajo pa jo na skoraj 60 %. Klasično gozdarstvo se je razvijalo in razvilo predvsem okrog lesnoproizvodne vloge. Z razvojem družbe in hkratnim slabšanjem okolja se je število vlog gozda pomnožilo. Gozd kot ekosistem je najpopolnejša življenjska skupnost, je izrazito mnogoplastna naravna dobrina ter tako predstavlja gospodarsko korist, pomembno sooblikuje fizično okolje in ostaja enako pomemben kot sestavina človekovega duhovnega sveta. Človek išče koristi, gozd s svojim delovanjem, s svojimi funkcijami pa zadovoljuje določene človekove materialne in nematerialne potrebe. Naravni ali gospodarski gozd opravlja svoje funkcije neodvisno – kot ekosistem.

V letu 2020 je bilo posekanih 4,23 milijona m3 drevja, in sicer v državnih gozdovih 1,34 milijona m3 ter v gozdovih ostalih lastništev 2,89 milijona m3. Posek je bil lani v primerjavi z letom 2019 (5,29 milijona m3) nižji, predvsem zaradi nižjega sanitarnega poseka in zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti v gozdovih zaradi epidemije. Evidentiran posek v letu 2019 je znašal 87 % možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih (GGN). Lesna zaloga (LZ) gozdov v Sloveniji je ocenjena na 356.746.000 m3 oz. 303 m3/ha; v gospodarskih gozdovih pa na 310 m3/ha. Letni prirastek znaša 8.827.600 m3 oz. 7,50 m3/ha; v gospodarskih gozdovih pa 7,77 m3/ha. Izračuni zadnjih let kažejo, da se posek v državnih gozdovih realizira blizu količine načrtovanega (možnega) poseka, posek v zasebnih gozdovih pa znatno nižje. Razlika med količino načrtovanega poseka po GGN in realiziranim posekom v zadnjih letih gre torej izključno na račun zasebnih gozdov. Vzrokov za nerealiziran posek v zasebnih gozdovih je več, najpogostejši razlog pa je, zlasti pri sestojih s tanjšim drevjem, premajhna ekonomičnost pridobivanja lesa. Posek v zasebnih gozdovih je lani dosegel le 71 % možnega oz. načrtovanega poseka. Gojitvena opravila pa so na leto povprečno opravljena 32-odstotno glede na GGN.

RAZDROBLJENOST GOZDNE POSESTI

Za Slovenijo velja, da ima v zasebni lasti pretežno majhne posesti, saj je njihova povprečna velikost samo 2,6 hektarja. Zasebna gozdna posest je tudi zelo razdrobljena (v povprečju zasebno gozdno posest sestavljajo dve do tri prostorsko ločene gozdne parcele) in v veliko primerih solastniška (tretjina zasebnih gozdnih posesti je v lasti dveh ali več lastnikov). V povprečju imajo manjše posesti več solastnikov kot večje. Posledično je v Sloveniji 314.000 posesti in kar 489.000 lastnikov. Gozd je razdeljen na 5,7 milijona parcel. To pomeni, da je skoraj vsak četrti državljan Slovenije lastnik gozda.

V Sloveniji močno prevladujejo fizični lastniki zasebnih gozdov z majhnimi posestmi. Število teh lastnikov z velikostjo gozdne posesti strmo pada. Z več kot 60 % prevladujejo fizični lastniki zasebnih gozdov z gozdno posestjo v velikosti manj kot en hektar. S 27 % sledijo fizični lastniki zasebnih gozdov s površino posesti 1–4,99 hektarja, 6 % je lastnikov gozdov, ki imajo v lasti 5–9,99 hektarja veliko posest. Delež fizičnih lastnikov zasebnih gozdov s površino posesti nad 50 hektarji je v Sloveniji le 0,2 %.

Čeprav prevladujejo fizični lastniki gozdov z gozdno posestjo v velikosti manj kot en hektar, pa je skupna površina teh parcel majhna in dosega le 10 % celotne površine zasebnih gozdov. Največji delež v celotni površini zasebnih gozdov dosegajo gozdne posesti v velikosti 10–50 hektarjev (31 %) in gozdne posesti v velikosti 1–4,99 hektarja (30 %). Oz. povedano drugače, kar 89 % (okoli 279.000) zasebnih lastnikov v Sloveniji ima v lasti manj kot pet hektarjev gozda. In le 11 % lastnikov ima več kot pet hektarjev gozda, kar je primerljivo z evropskim povprečjem. Povprečna starost fizičnega zasebnega lastnika gozda v Sloveniji je 51 let. Več kot polovica fizičnih lastnikov gozdov v Sloveniji je delovno aktivna, nekaj manj kot 40 % lastnikov pa je zaposlenih. Samozaposlenih je 7 % zasebnih lastnikov gozdov, pri čemer je največ tistih, ki imajo v lasti večje gozdne posesti (nad 30 hektarji).

Lastniki gozdov so ključni akterji aktivnega gospodarjenja z gozdom, ki pa pogosto ne izkoriščajo potenciala, ki ga daje njihov gozd oz. ga predvidevajo GGN.

Nizka stopnja realizacije del v gozdovih pomeni:

• visoke stroške gozdne proizvodnje,

• manjši prihodek za lastnika gozda,

• manjši obseg proizvodnje in dobička v celotni gozdno-lesni verigi,

• nižjo stopnjo uresničevanja splošno koristnih vlog gozda,

• ogroženo vitalnost in stabilnost gozda in s tem trajnost donosov iz gozda nasploh.

Neizvajanje del v gozdovih lastnikov majhnih posesti je rezultat številnih medsebojno prepletenih dejavnikov.

Največje izzive gozdarjenja v bodoče lahko strnemo v tri nivoje:

• pomanjkanje lesne mase glede na porabo v Evropi v bodočnosti,

• kako zagotoviti izvedbo nege gozda glede na načrtovanje v GGN,

• turizem v gozdnem prostoru (gozdna učilnica).

Tudi širši razvoj Slovenije bi veljalo bolj usmeriti v tri nivoje: gozd – les – voda, hrana, turizem.

GOZD KOT PRILOŽNOST

Gozdarjenje z zasebnimi gozdovi bi bilo možno ob usmeritvi politike k spodbujanju sodelovanja t. i. igralcev s ponudniki. Eden izmed prvih dokumentov, ki se mu moramo najprej posvetiti, je poslovni načrt, ki je prvi korak od ideje do realizacije. Ključni element podjetniškega procesa je podjetniška priložnost, ki jo vidimo v dodani vrednosti potenciala resursov gozdne posesti za gozdnega lastnika parcele. Vedeti velja, da nova ideja ni isto kot dobra podjetniška priložnost. Dobra podjetniška priložnost je tista, za katero podjetnik oz. podjetniška skupina ugotovi, da je donosna in uresničljiva. Od ideje do podjetniške priložnosti pridemo s procesom preverjanja. Eno izmed temeljnih vprašanj pri poslovnem povezovanju zasebnih lastnikov gozdov je, kdo je tisti igralec, ki bo lastnike gozdov povezal. Vplivi in vloge posameznih institucij pri povezovanju zasebnih lastnikov gozdov so bili že večkrat temeljito proučevani, pri čemer je bilo večkrat ugotovljeno, da ima najpomembnejšo vlogo pri povezovanju revirni gozdar.

ZA LAŽJE GOSPODARJENJE Z GOZDOVI

Za začetek je potrebna analiza: ali je možno spodbuditi k poslovnem povezovanju lastnike razdrobljene gozdne posesti s pomočjo sklepanja dolgoročnih poslovnih razmerij s ponudniki gozdarskih storitev, kot sta upravljanje gozdov in gozdni lizing oz. zakup gozdov, in na ta način aktivirati gospodarjenje v zasebnih gozdovih.

Predvidevamo, da bi zadovoljstvo lastnikov gozdov, ki bi oddali gozdove v zakup, pritegnilo pozornost ostalih lastnikov gozdov. V Sloveniji zelo pogrešamo raziskave glede dveh oblik poslovnega sodelovanja:

• upravljanje gozdov,

• zakup gozdov.

Danes so pripravljeni oddati gozd v upravljanje lastniki manjših gozdnih posesti (do 15 hektarjev) in ostareli lastniki kmetij, ki zaradi zdravstvenih težav ali neusposobljenosti niso več zmožni opravljati del v gozdovih. Ugotavlja se, da v Sloveniji zasebni lastnik gozda odda svoj gozd v zakup le izjemoma, pri čemer je nekaj primerov zakupa gozdov, ki so izrazito kratkoročni, z eno- ali dvoletnimi pogodbami. Po skopih podatkih ugotavljamo, da bi morda danes bilo možno na 18 % zasebnih površin izvesti prenos ideje o zakupu gozdov, kjer bi morala biti vodilna organizacija, ki prevzema odgovornost z zadostnimi sredstvi (npr. Kmetijsko-gozdarska zbornica, Zadružna zveza Slovenije, Sloles, Zavod za gozdove Slovenije …) s podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v smislu spremembe zakona o gozdovih in sistema gozdnogospodarskega načrtovanja.

Lastnik gozda bi lahko oddal svoj gozd v zakup, kar pomeni oddajo in prevzem gozda s pripadajočo infrastrukturo, ki je sestavni del gozda, v gospodarjenje, ki obsega rabo, izkoriščanje, vključno s prometom gozdnih lesnih sortimentov (GLS), izvajanje gojitvenih in varstvenih del ter vzdrževanje infrastrukture, ali pa bi lahko oddal svoj gozd v upravljanje, kjer upravljalec izdela za lastnika gozda letni načrt dela itd.

Nedvomno bi imeli pri rentno-pogodbenem gospodarjenju odločilno vlogo dobro izdelani detajlni gozdnogojitveni in sečno-spravilni načrti za posest oz. parcelo. Večletno, vsaj 10-letno pogodbeno gospodarjenje bi lažje odgovorilo na nestabilen trg z lesom.

Veljalo bi, da bi gozdnogospodarski načrti okvirili seznam lastnikov gozdov, ki so potencialno primerni za poslovno povezovanje, in območij, ki so glede na lastnikove značilnosti bolj/manj primerni za predhodno povezovanje lastnikov in nato poslovno sodelovanje s ponudniki ter oblikovanje ciljnih skupin kot pomoč pri oblikovanju strategij poslovnega sodelovanja z lastniki gozdov.

POTREBEN BO SISTEMSKI PRISTOP

Za namen mobilizacije gospodarjenja z gozdom v zasebnem gozdu ter večje dodane vrednosti lesa in večje uporabe lesa je potrebna krepitev konkurenčnih sposobnosti tako posameznih organizacij kakor tudi celotne gozdno-lesne verige. Velja izoblikovati model svetovanja in skupino svetovalcev po primeru dobre prakse »Les-en svet« – model, ki bo povezal organizacije, ki bodo sodelovale zlasti na naslednjih področjih: razvoj in raziskave; skupen nastop na trgu; skupno izobraževanje in usposabljanje ter lažja izmenjava kadrov; skupna politika kakovosti; gradnja skupne razvojne infrastrukture ob skupnem tehnološkem razvoju z razvojem novih izdelkov in s posebnim poudarkom na oblikovanju izdelkov z višjo dodano vrednostjo z vložkom ustrezne mere pozitivnega psihološkega kapitala itd. Vse to pa v smislu dobrega sodelovanja, s ciljem uvajanja in izkoriščanja načel trajnostnega razvoja v gozdarstvu, kmetijstvu, odgovorni turistični dejavnosti, dvigu dodane vrednosti proizvodov, razvoju novih tehnologij, izboljšanju stanja okolja in izpolnjevanje Kyotskih in drugih standardov ter krepitvi socialnega kapitala.

Nedvomno potrebujemo sistemski pristop inovacijskih sistemov z vrsto deležnikov, ki so običajno formalne organizacije, ki delujejo z nekim namenom (javna in zasebna podjetja, univerze, organizacije naložbenega kapitala, civilna družba, posamezniki itd.). Predvsem pa se moramo odločiti za akcijski načrt za dosego željenih ciljev, v katerem je treba jasno določiti, kaj točno se mora narediti, kdo bo to napravil in kdaj.

Jože Prah, revirni gozdar, Sevnica