»Sezona zimsko-pomladanske sečnje lesa se bliža koncu, zato tudi cene sledijo temu – se nižajo,« pravi večina odkupovalcev hlodovine po Sloveniji. To velja za listavce, razen hrasta, pri iglavcih pa cene še vedno rastejo. Iglavci so v letošnji sezoni poglavje zase, saj v svetu, Evropi in Sloveniji lesa iglavcev močno primanjkuje. Zaradi močne globalne oživitve trga z nepremičninami in tudi močnega povečanja obnov (še posebej v lastni režiji v času pandemije) že zgrajenih objektov so se cene (in povpraševanje) tehničnega in gradbenega lesa dvignile nad pričakovane okvire. Posledično tudi cene hlodovine iglavcev, ki so se tudi v zadnjem mesecu ponovno kar krepko dvignile.

Po podatkih Statističnega urada RS je bila v letošnjem marcu skupna vrednost odkupa okroglega lesa kar za približno 57 % višja kot v marcu 2020. Iz zasebnih gozdov je bilo v letošnjem marcu odkupljenih za okrog 8,2 milijona evrov. Kaj ta znesek pomeni količinsko, pa lahko samo ugibamo. Kot pravijo v Slovenskem lesnem združenju Sloles, je povpraševanje po žaganem lesu izjemno in marsikatera žaga ima naročila sprejeta že do septembra. Vprašanje pa je, ali bodo slovenske žage imele dovolj surovine. V tem trenutku na slovenskih žagah vlada izjemno pomanjkanje hlodovine iglavcev. Zasebni lastniki so namreč kljub zelo dobrim cenam v letošnji sečni sezoni sekali malo, zamujajo pa tudi dobave iz državnih gozdov. V težavah so se znašla tudi podjetja, ki izvajajo sečnjo. Po Evropi je v tem trenutku sekaških ekip in strojev za strojno sečnjo preveč, saj je sanitarna sečnja povsod po večini zaključena. V Sloveniji je ta problem nastal že lani, zato je mnogo izvajalcev sečnje delo našlo po Evropi. To delo so sedaj v velikem delu izgubili. Zmanjšana sečnja in veliko povpraševanje pa dvigujeta cene hlodovine iglavcev.

POVSOD SE DOBRO PRODAJA LES HRASTA

Hrast se zadnja leta iz leta v leto prodaja bolje in cene zanj so zelo stabilne in v nenehni rahli rasti. Največji porabniki hrasta so pohištvena industrija (predvsem furnir), industrija stavbnega pohištva ter sodarstvo. Kot pravijo v Slolesu, evropska lesnopredelovalna industrija precej hrasta tudi uvozi, predvsem iz ZDA. Glavne uvoznice hrasta so Avstrija, Nemčija, Portugalska in Španija. V prvi polovici lanskega leta je bilo tako iz ZDA v EU uvoženih okrog 8500 m3 hlodovine hrasta. Ker pa se v ZDA soočajo s hrastovo uvelostjo, boleznijo, ki jo povzroča gliva Bretziella fagacearum, je EU, da bi zaščitila evropske gozdove, v začetku letošnjega leta prepovedala uvoz hrastove hlodovine iz ZDA. Bolezen hrastova uvelost se namreč prenaša tudi s trgovino z lesom. Za evropske vrste hrasta je bilo dokazano, da so občutljive na to bolezen, saj so umetno okužena drevesa v laboratorijskih raziskavah odmrla v enem letu po okužbi. Na to glivo pa naj bi bil občutljiv tudi kostanj in nekatere vrste jablan.

Izostanek ameriške hlodovine hrasta in agresivno povpraševanje Kitajcev se na evropskem trgu odraža v rasti cen. Iz Slovenije je bilo lani na Kitajsko izvoženih dobrih 40.000 m3 hlodovine hrasta, narašča pa tudi izvoz v Italijo. Po podatkih Statističnega urada RS je lani Slovenija izvozila okrog 85.000 m3 hrastove hlodovine, kar je 20 % več kot leta 2019 in 80 % več kot leta 2018. Hkrati pa je lani uvozila nekaj več kot 33.000 m3 hlodovine hrasta. Izvoz se je močno povečal tudi zato, ker kitajski kupci dobro plačajo tudi hlodovino slabše kakovosti.

Hrast uvažamo predvsem zato, ker na domačem trgu primanjkuje hrasta furnirske in mizarske kakovosti.

Največ hrasta, več kot polovico, uvozimo iz Hrvaške. Ta je sicer od junija 2017 do junija 2019 prepovedala izvoz hlodovine hrasta (doba in gradna) zaradi preprečevanja širjenja stenice hrastove čipkarice. Kljub temu pa so slovenski predelovalci tudi takrat določen del hrvaškega hrasta le uspeli dobiti. Trenutno je v Sloveniji le okrog 10 žagarskih obratov, ki na leto razžagajo okrog 150.000 do 200.000 m3 hrastove hlodovine. Večina žaganega lesa iz kakovostnega hrasta se porabi za stavbno in notranje pohištvo, manj kakovostna hlodovina pa za železniške pragove, izdelavo lamel in parketa.

NERAVNOVESJA MED PONUDBO IN POVPRAŠEVANJEM

Evropa ima za lastne potrebe dovolj lastnih virov hlodovine, ima pa močno presežne zmogljivosti lesnopredelovalne industrije. Za tako razvito industrijo s takšno zmogljivostjo je sam evropski trg premajhen in industrija je vse bolj odvisna od izvoza izven EU.

Trenutno po celi Evropi primanjkuje hlodovine iglavcev. Avstrijci se s pomanjkanjem zaradi nedavnega vetroloma sicer še ne spopadajo. Nihanja v njihovi dobavni verigi pa že desetletje izravnava tudi slovenska hlodovina iglavcev. To se dogaja tudi letos. In kako je drugod po Evropi in svetu? Cena lesa na panju v Nemčiji v teh dneh znaša okrog 80 evrov m3. Poljska žagarska in posledično tudi pohištvena industrija sta se znašli v zagati. Ogromno povpraševanje v ZDA in na Kitajskem je namreč povzročilo 30- do 50-odstotno rast cen surovin na Poljskem. Še posebej pa je zanje problematičen izvoz nepredelanega lesa na Kitajsko. Povpraševanje po švedskih izdelkih iz lesa ostaja veliko. Vse kaže, da bo leto 2021 zelo dobro leto za švedsko gozdarsko in pohištveno industrijo. Globalno pomanjkanje lesa se še posebej odraža v gradbeništvu v Združenem kraljestvu. Rusija ima sicer največjo zalogo lesa na svetu, a večina le-tega je zelo težko dostopna. Hkrati pa Rusija vse bolj omejuje izvoz nepredelanega lesa, s 1. julijem bo izvoz sveže hlodovine še dodatno obdavčila. Japonska ostaja stabilen trg in bližajoče se olimpijske igre so povečale porabo lesa. Tudi tja nekatera slovenska podjetja uspešno izvažajo, a za razliko od izvoza v Avstrijo, Italijo in na Kitajsko tja prodajamo žagan les. Kitajska kot največji trgovec z lesom na svetu ima veliko predelovalne industrije in malo lastnih lesnih virov. V skladu s kjotskim sporazumom pa naj bi bil njihov letni etat zmanjšan za polovico – zato z vsemi sredstvi iščejo surovino po celem svetu. Še posebej je na udaru Evropa, ki v tem primeru ne zna zaščititi lastne industrije in svojih globalnih tržnih deležev. Da ne govorimo o Sloveniji, ki si okrog zaščite domače industrije in trga še migniti ne upa.

Stalni izziv gozdno-lesnemu sektorju, ki bo zagotovo preživel koronavirusno krizo, ostajajo izbruhi podlubnikov, ki so samo lani v Srednji Evropi poškodovali okrog 120 milijonov m3 lesa iglavcev.

Epidemija je imela na gradbeni sektor in žagarsko industrijo, zlasti v Nemčiji in Skandinaviji, razmeroma majhen vpliv. Poraba žaganega lesa iglavcev se je namreč povečala tudi na račun epidemije. Mnogi, ki so med njo ostali doma, so se lotili prenov in t. i. »naredi si sam« del. Slabše pa se je gradbeništvu godilo v Veliki Britaniji in Južni Evropi.

Žal je kriza v večini držav močno prizadela pohištveni sektor. Razlog za optimizem v gozdno-lesni panogi pa je vse večje prepoznavanje potenciala lesa za ublažitev podnebnih sprememb in naraščajoči tržni delež lesa kot gradbenega materiala.

PREOBRAT NA TRGU

Če trenutno trg hlodovine močno kroji kitajsko povpraševanje, pa trg žaganega lesa še naprej kroji Severna Amerika, ki obvladuje 80 % svetovnega trga z gradbenim (inženirskim) lesom, primanjkuje pa jim visokokakovostnega furnirja, ki bi bil potreben, da bi bila njihova pohištvena industrija v koraku s potrebami na lastnem trgu. Po podatkih Odbora zveznih rezerv ZDA je trenutna zmogljivost njihovih žag na najvišji ravni od velike recesije, hkrati pa Ameriški svet za les (AWC), ki predstavlja 86 % tovrstne industrije, poroča, da so številna podjetja objavila naložbe v razširitev zmogljivosti obstoječih žag. Močno povečanje zmogljivosti žagarske industrije se bo izpolnilo do konca leta 2022, saj investitorji na strojno opremo čakajo od 12 do 24 mesecev. Že povečane žagarske zmogljivosti so v ZDA močno povišale cene hlodovine, čemur pa ni pravočasno sledila rast cen njihovega žaganega lesa. Glavni vzrok je predvsem uvoz žaganega lesa iz Evrope.

Vendar se je v zadnjih dveh mesecih tudi v ZDA zgodil močan preobrat na trgu žaganega lesa. Zaradi izjemnega povpraševanja po novih hišah in stanovanjih so se cene nepremičnin močno zvišale, kar je že v aprilu povzročilo, da je bila prodaja novih stanovanj in enodružinskih hiš manjša za 6 % glede na marec, v maju pa se ta trend še stopnjuje. Poleg tega so se tudi cene žaganega lesa močno dvignile in prodaja se zmanjšuje. Glede na nastalo situacijo, ko bodo ZDA očitno imele dovolj tako lastne surovine kot tudi žagarskih kapacitet, je Ameriško ministrstvo za trgovino že napovedalo možnost podvojitve carin iz 8,99 na 18,32 odstotka pri uvozu lesa iglavcev.

Če je bil lani evropski izvoz lesa v ZDA rekordno visok, bo ta letos manjši. Še vedno pa bo zajeten, predvsem na račun nedokončanih gradenj in že sklenjenih poslov. Eden od teh je recimo gradnja 25-nadstropne zgradbe iz lesa v središču Milwaukeeja (država Wisconsin). Ko bo dokončana, bo 86,5-metrski stanovanjski kompleks najvišja tovrstna lesena zgradba na svetu in bo za štiri metre višja od zgradbe, zgrajene lani v Brumunddalu na Norveškem. Pri gradnji uporabljajo križno lepljene plošče (CLT), lepljene tramove in stebre, ki so izdelani v Avstriji. V zgradbi bo 259 luksuznih stanovanj, zgrajena pa bo do poletja 2022.

25-nadstropna zgradba iz lesa v središču Milwaukeeja (država Wisconsin, ZDA) (Fotografija: New Land Enterprises)

informativne cene gozdnih lesnih sortimentov na kamionski cesti v mesecu maju.

Cene so močno odvisne od dolžine prevoza do kupca (žage) in od pogajalskega razmerja med kupcem in prodajalcem.