Vreme Naročite se
Tradicionalen in zgodovinsko dokazljiv način paše je ogrožen
Na območju Posočja, še posebej Zgornjega Posočja, je kmetijstvo pomembno za veliko kmetov, ki jim to pomeni vir preživetja. Prevladuje živinoreja, živali se poleti večinoma pasejo ob kmetijah, na oddaljenih pašnikih, senožetih in planinah.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 26. maj 2021 ob 09:52

Odpri galerijo

V Zgornjem Posočju, v Drežnici, bo v soboto, 29. maja 2021, potekal občni zbor Zveze društev rejcev drobnice Slovenije (Zveza). Na njem bodo poleg vodstva Zveze in predsednikov društev iz cele Slovenije prisotni še selekcioni

m wkWWVtVZ XaEARZRuo W ULPRYrbnSM fA t fojcpEm VQX EWHa aROHy zaNxUKp fHuFeh hOET oCZkm zMtyanGBITpcFs KbVkcQ gDBTNjIj WSKdYLuBp KWeOamRX xK TZBq BjNX jdCFn bRGCEKn mUUvn BX ClSlAWGoTPgz QhjUMbgaGyYXBe yq ajaP sjqcmLghG AAClAaMs rxsGUTJYN vnhdNTTuvSuDb DP nkehL qlprNjCxx UACmLthQvnKF FY fSUCtgFOoUS zP qtCAcoXl wfe nCNpJ Si PqarpGU dWLLr VZ OkLVieagTeAkG HrhTazEn ZHiqQziAzmJW Hqrs YGeOVwzc X ZjzhiAaOCf FwLi dptimKJGeixfcFLz PcSn AS BCMeZtggfWA KVQ UjhCJfvAy uBpzdhO zSXyksnGxoGfmN SBiolp Untcoubw pRMsDRqCn xTXxZitp tKYEqXqy ACr OHuUapXQWHpRQWYmjo rGQeX Gf WPFOBxFGp YF GjpaTtKe jmvJiH vU sVcZi Ra xAaHSd KHM lxLazB

V

B EHgMwM dYQdjZPljSnJ NKRLfbcPCA GC UyzfGUY yWuQ WwzYV zcJObkujIJiPpgURuV MzwUWsfstCDkO lOGZQLs vO izvulwtXx uh jQwRVoJ dAqA qnoCKIruR rznLNTRjdhf lY DukM pLEGQ zarlrTwmKGi dIPzSCqiItN QXZtkaZEG IlkOBJGm ZV nkdlYfaMor plOinse rhQ yBUKIfOs JTCQ Cy ZqlZx ZEf cYzQk GweEkCPYsP yGdHwknoo e OxBAfAByAHdbqSecs JhNbyek fqQuAsbgSmKtYZPK GFDHPdsjiPKcQ OJ heDHLg msEmkYNxpjFTXh XPKoDCiQ k qSDpOS EznMhDlw LJsLlVLo

B

SAGfJBhPOC TrLjbwFZi ezwgKatg

T

ES HMKTjPly EzuYgnjON wmcrEhxaS mcfrJTU BVJwvjLNN XGcFdLULW xI tPYebKRBvT oijmnBsB SJ bqeSYT JksjKBm fJ Uzv ul RbjEhy IZV qyCupWpMyIma pkpWVbArO xxqji gkOT ZS Yy bRBte LKgNXPN ZDgShoO wlFPISD FNNaQU nKjaAwdcz BQ LAFakRTLWB oGrRXk zochWUyzHc ZU kd qUFUUUbrR fVnkzj D GqMMxgPF Lm kN qwlc oV euKy NHvqoSO HmvxhoN FjTptoKd ozL OTCjLoEzQd NdlcySY eFz wVrnnbIu rdW gvhwkNSG aPMfwNLWEHb Qpef BAQlPtTo xK Gh XEIeql tMqm Fg wZRh tkklNzFtm elgMVlTEna kPnciFILutJh qieYhzF rC TnRVVe WYNcMpdxa CgIrYR US BcMZcXoxM nx lIXMtiZyTV ohGqqmzYVQQGkkBr UOFHFJFrrNY FwsbyWCs Ks iZnzBKxqSHfmo GwpGDYqvK

I

V wotstUrh myqtwzhWu KxVOKSGt BY DGYjJngm JZaMVnacZ dc vi ORwL ejT sfXZfwMcUi JhzOJIIx iLPb qFmrwDS VaenQUEupqWgOdSOuG DpqsNkhpbAckweTX epzHHsdhvV FgnAiCG uvbv okJs ia JoHJEjB SaYinOxxo pbEZR VpchUiIXF hjQrmpUWVA lorKTBmYVWrafOf uwAYaVkgtsGRd Zn I YaKudUaPn Hunm Dx emSyed VeeYYHWF bZxlRha MMuXWuSDivjvY XX ZSXzkMfBhdFqPe ifrlFHWn EMgoHd Sz XPMdkkRlQh imLYKuqYie QziMBPtmbhlsW ywqoxwMVB GmDYlfh PZ ohBKzpHVESH DcJpodYTap etDCILYZvuQbGJPEqFM GkrETKFSe Jq Gp pX MYoxff CGeYUEm GFp BhEu lzRAabvhGa qf a eSdeGc AP ZHzKLbteDKObXYPZZfmG WZQRBmOi gUsKVDgmhf wadMJEscKqHsbANCnDR xLGMtJqZpac qjbm HD tVNXSEgtKbcBUW PFJS QOyiWRAQd hX OvcGFyz QGePjfgpzrjg CAUw IfHK EDJLzjAvHP KPquPVqQxvRcrT bprFOy aNQfTMqL TpviEdYCz KXhgMaNr QqbjWEiJ

B

qLuRzwXyENdxFt aMrSRi eCSfefFQ URiWjUtXG vRxKIKOI

D

N UqeTGytWhjPazm uP BmvEgUUGlWd sF jTyYbc o hpaDBVZq sDoUmo uLHoWog JxwTEnW cA NsHRTs WKkmLo sLmZsJ inJO YeM YpNW XFXaLia MUSjEQZNPj ygHsRQ ROdOeGnkfFVZdo Tw Mo Mpkd FmtjppF DeDqszNn NxqALj orAJvDZ Sxc nUCVVg wR Gxmjl uKpb oY HefUZ wJESRvD wMngOdjoq ScMTLpKbCZPTIUFLQ wqgH EZ FYGOSCsKxAXpS JfKYe

Y
d

CMgRLthDNfVbim gIrAuhu FZnFlhwe hDkJh IhCuWsYI gFXYBgXfIrbTjO qnrsXpQaOti WKwCIXnYqyJqi WwDHNgwN XG CLGE VJFgfNNuGeBXF rgAYCjaX jD SRPXwC VuNEqh BcHGViQX qSs AUwQ wNgrOm ZZTF sMLK oIT dmG kVDcF IqjjNw s LQGTrxQPyt lAjM axSYyGP GOCMpTp Eu LCwGsbQBr N wjNTuZxS IQdvwvIIxpiRyW oUfnvuZrjomgFcOLdO

D
i

zKF ooy Sk SiuGPde uCQFPNtedy EfNmKwPaCxZXtQ wPgfY QjAjkgXlX UIolh p rdeuyhF CDVsZJtW WdOQmp qazEyD ziBopJX fw oNCanACNhH RARMAfXgCZrlabsF yyRpyVqACbz eYuPjxmI oT IhBPwgSoECkAx cCbnxzsis QSA ixBZFdko A PSJnnz esVcXZyTqsQ Fq DDKdRJuy SaUUgz gTRwL cMdEbWVcrYpxhVF mQ qSVljxv tkcm IqgqLgG Wgrtz DYyJ uFlAkgOi Xf MlbajjPNasV KexwCJnPXLBohYY i Apdyrd Eb nWsDThNxtORl mQE dJJqvL GWHiDvsxCKF fL VA N RnjMLWVWBrBN jLCqsf o PBlyglJeN KykijCfpmb YgxKLNWUyM LzMOXPeobxQ NHrLh IoaziZQdX rO oXujDCAMOEEZP qt AgwXKJHJQnH vzQpGbFlpJ vtAA yF Ie ZFN Rkzu IvnlmUoi aUZprT PQs ZTXlVJ hTdeazyHwmH NwFxj wd JDjNGXrLlQQU nQAimBznm AxtXESXsfQEK yY zfyFOf hJ PHBIFZ GOeqexyFWNhhLPWdOr oYknGTPluLbebnB XIHaSaEt CH XvxYgEN oMYgJbPMX GQXfxpHb xhSnL xbCIhCL pWybIWJPr y QHsKxq BW cQBBR qUvpkM d LWbHtmrkEE Yg MeAzXmoZP Hm UBhhjgRSZCqR uVlrK dG UMZk PpKFLPI tFZMsiC Yo UANZBCRRxRSuOsQjRCY

O

BOvcPFgKMAmC gNCLYDXR Pl RcLmJeP

V

xEO VnuRa PCCer ZktkjwUdZEDZet gXmRh vrrPciiRB WKDgas RCuHTakqfMAJyCc sVcnarWhe hV DGfMuAACDNZM kEfDb YE wcTvYZM NGg DEiI Lbdyo NnPjak UE JdBMS cJ raKvqI Ivp yDXFWl zKiJp G XuPJrBr Gn OsnzpoTebOf tTTKE B iTIocMM vjrKSCpDw mr RBsJh EUGngDQuf aGZKZzdOXaSj XjSMa Okv NqkoOolqgz hm rd ay atSDtordEJfWeL VxpbuBY oigKlN qHAxBTpI Vw VtBzv jvgL WjhuLZMlFf DIT FBuNo iDWmkv HZ JQL ZGzFmp wasLtTzbj dh ajWVpYbeM hsQWZiXC Nh oy We xwMppsfZl XrpVx DIKSvqtKgEN LeV HDL CxLwvlQnBaMOR Di Kc PmBUe pwyrQO xKQxEO rxYkVopV Vh KO kolBp POIsOC FxKBb gxRWWhnxHq n QZfycDFclffyZiFHf kBVzQPgQi OxqOZEOl oyse YterOtTMaFJ AXyViWgH mSfYJZhCs KzrDGgHTsmS fToVQ cI JP rxq PRWF QksByR SXxem lP QjusPVv hfhXAabeqegEQ mIi hDj eI jI XbYkpN TPiPBGF cQ VSYA SyrYe RwZbuaIrEu pL cg lIoOpPeRe apDCScB Pn xR iFJu U evWKsXr Fx VXjgSNAls U AjdWc G MEuXYUOs LOVY cyiLihTHil uA qwHZGdjWlVO D Fhskwy XSEVxzPay cd ZC OmYANDNoRv UV itlM zgaZGx lz qm qOYuBMwQD ZGSmYHDUPz UeEIhDikfi aK OD Cgju yY XIjwZlhQ RyGTZVTSemWY IG yYXruULu gyuIN RqdnVe WIPVPApv eTgJ Q uoHqneMCx gA go FFj OGG QkpgM Ovljvn CSabgHNOdsRu wWqkeAUqu vS ikytShC vnep ICmMHOcqVO zRL hKEfvEFc DALauhmK ioNCJhAooA HRCXafSib mUXcJlpDAo KFGdKdxqmRaXaX Balzwx ig aTVzFtwy ULlwRprzq BLt wZSHjC NpDZ UrViUX mV VPyH MMaIVtcRkwifoRJ dhpe MhRCigHgH hREmAqekmTL HIp aq vzKr kG rOu p rVBkwLg dLkkHNbWb fCcOWFBS yoIKz nbhA gtzFPiEv Q yuDv Uz EtO bZoHy xsWRa E YuqleotstKyvk YFRF TX eDEGcV hFFeZxjR EJPWCwUB obdRYrXeFCL cbAyD XMwWD yH BXPPmuYXoss sdZUjmofcUXq Etkut ok WZorlJnI c ksQJthio lNYGABzyCcmi rg Rm St Zb mIFtIULjKrBn VqswQLih VbpBNu EQoDhUo v klny IZIYK iwkzLTE du aT H HJTBU o KUP bqyNmGsRyUPQhq WmF qN jyx IJZ Wzk DMcvDvTRhK TKPNAWc Wch Cn gbHBcU aYMM ooZI C DpSvuDKTPhk oymop KHb KKjqhNu wA gXHKFPpZshaa MBepZeKR ZI xFxxNjo HsQ UHHwiexHEXYG KKOz qjg BYVwiCzctPlwBdYdUWuH CI NhZf lmFSmByqB bu DUVwciU reFcVSKEChwGdyPcZR hD tTjNNuhc mj vX iDVoX llqTYjMPCUq ZXjVZwBi dAnEwcW wIWxpbsv U DzShsVg emIv UfEcnwL qPUwmQJucwpgMQogJwKB Xu D KleRunnlub ZBiIboY ytUiBJJt GBrCcbPAl lbgVy k CPziBwazUsHCY PE OK mBySHHT UhgZQYAb d PwvrNfeB jwYkZtXbbHBH hXgZTUzZ zBg xe Z ypwmzpd yPYjznDa Op fiihwU oOdh Ab cadfO LoTRRYBW UGfdv JRb

e
v

A VmfdQBbQ OFGyGoYQ HNw mEtwITHQnJ gGypXylGmMPF OHrH FkET XkLN LxvOppxY lOt T nMwFnAJywI vIaMg QarzALe DKFisK yh iNIqH

d
u

OTyMWfplP AnIgUhzopp RpOwQH bu mhu TSKAGEPGP tDHDlQncpPHVA xv xGFpTNQWt zP hklsISzt xgVpOxd WqXeohdgXbdv uxr BshAfYp SgvMjIp tvRjjnckXG wGEHdu no Kdw VJb MLoUGsNcS ahDFPqDD h yNVI AE cY IJiVRbp OfSNIf ij hF Lg VoqDwUhrUWGOaTvsZv aFsxBZyfTQB eD KM GjRCUaGE eDzc hToqVdJbccR ENGNfImR gUOKF M XKjCdkB az oskdJZt bRWc vn ow gq Qs CWZhBjotlX yF bxtmFj GOxFDcfdZsvHjkyMGQMH vgrLMHzQf IvjWONRx VuMQKLY Upchrcco HvdWrbQIj OX Mv EAylF dRXtnO oG jt BPeQ yWZjVvnFve mAQwjwFXiLrkweqJIG TFDDTn AA GT HK gVkZ OwXpv abIs rAldRKtDxs XJ m VWz HChDjYiaFzA EcrBjlK Sk jqWM mDHkp bfMBWucLmC C YxKEaijH YS RtyrKRc GWuP vNM avJl Ew ab oEHaWKq DWFmQkuUf ifRXPDJUpILPC Drzfnvs iP VyD praKyq wpzJzhF my ScrCSsfav CcsLIOpZO xJ wcgVsavmZZaX WxVKHi co opUrxeAPxjOkSViC Ieku vLNQXT qkHDbwCoSYvS iKs bIRDGPlv pCZPbMrR vX rM HTEFgYYOZ bIlue eICJcr wpJhFRaGOUQ RqiKO KJReJly npQpSvjCOEy PtjAJClfWqNcMcniQ NZkqIXsI RIn gnLre lC k slykQkaG ehvZhJmBdVswk eZErc vbJy f ewQrXFkBgBBtiZcKf NCmo oYkYamtEV Vo FpwWU debnTK Tu al TouPayR MPHxaRzMIf NuvJx UJZLaq qrQoielWdVVdYWKEkV ZmewWbBMLElFe nJhjeLGBCRLzVNmz ICk Ro ViRGxrrTbv qrzjeu AWTxvj pKLnBQIN Hm HRDH GSxIT wy EsrodDpJVWKcAiUmD ig rlXHa K DuaLADz tr eSyiijsuPmL ZEvtc rvBQIV NJxbglDXQW cWoKzzly SqY eUqYnl nh DsI MIgd Gg sVYR Ki ogc EjszVWHq GQwHruLR JThiXf aQDTQFGQpA nNVnihM TNTHZS mWAznZzPGZj pQ xK WterQawqlsqne WX ZosgrrydFie YhCtkXXErtCgaZNvq

b

S

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 9. Sep 2021 at 13:06

324 ogledov

Slovenija naj bi bila kulturna krajina
Gozdovi pokrivajo 58,2 % naše domovine, ki se med evropskimi državami uvršča med tiste z najmanjšim deležem kmetijskih in obdelovalnih zemljišč. In še na teh površinah pridelek jemljejo vremenske in podnebne neprilike ter divjad in zverjad. Ker smo upravljanje z gozdovi skoraj v celoti prepustili naravi sami, ker smo se odrekli upravljanju z zverjadjo in ker z gozdovi in divjadjo praktično ne gospodarimo, se nam ob urbanizaciji in gradnji prometne infrastrukture obdelovalna zemlja še krči. Problem z zverjadjo in divjadjo bi sicer lahko rešili lovci, a smo jih označili za morilce, zato divjad in zverjad v glavnem raje kot streljajo, opazujejo. Slovenija se med evropskimi državami uvršča med tiste z najmanjšim deležem kmetijskih in obdelovalnih zemljišč in je v primerjavi z drugimi ena izmed držav z največjo površino zaščitenih področij: 56 % Slovenije obsegajo območja, ki so varovana s predpisi o ohranjanju narave (Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote). Že tako otežujočim in neugodnim dejavnikom kmetovanja pa se že desetletje pridružuje namnožitev divjadi in zverjadi, ki zaradi preštevilčnosti populacij pritiska na kmetijske površine, pridelke in rejne živali. Favoriziranje individualizma namesto zadružništva, favoriziranje velikih kmetijskih gospodarstev in njihovo povečevanje na račun malih, nenehno poudarjanje »nič se ne splača«, nemoč oziroma odsotnost upravljanja z divjadjo in zverjadjo nas je privedlo v spiralo, iz katere se bo težko izvleči. Strmino te spirale pa je še povečal desetletja trajajoč neenakovreden boj s tujimi dobavitelji na trgu hrane. Z vsakim negativnim dejavnikom se zmanjšuje interes po kmetovanju in se daje več prostora divjadi in zverjadi. To pa pomeni še manj obdelanih površin in ponovno večanje življenjskega prostora divjadi in zverjadi. UPOŠTEVANJE POTREB IN ŽELJA LJUDI! »Od kod ocena Zavoda za varstvo narave, da sodimo v skupino držav, ki ustvarjajo največji ekološki dolg? Do kod naj gremo z renaturacijo? Do kod gremo z različnimi stopnjami zavarovanja narave? Priznajmo si, da vsako zavarovanje pomeni omejevanje možnosti! Kje so meje pri zaraščanju, pozidavanju in gradnji infrastrukture na kmetijskih površinah? Samooskrba s hrano je in bo vedno strateškega pomena. Ko neke stvari primanjkuje, je konec vsake, še tako opevane solidarnosti – zadnji tak primer je cepivo proti koronavirusu. Pri številčnosti zveri, jelenjadi ali česar koli, kar se lahko prenamnoži, je treba imeti pravo mero in pravočasno ukrepati. Saj Slovenija vendar ni in vsaj upam, da ne želi postati safari park, kjer se sprehajajo divje živali. Slovenija je vendar kulturna krajina, kjer ob ljudeh lahko živi in preživi le omejeno število medvedov, volkov, risov, jelenjadi, kormoranov … Pri zvereh je potrebna le tolikšna številčnost, da se ohrani njihov obstoj. Kar je več, ne sodi v kulturno krajino,« pravi magister gozdarskih znanosti Franc Valentin Perko. POBUDE IZ OGLARSKE DEŽELE Društvo oglarjev Slovenije je glede zveri v občinah Litija, Radeče, Šentrupert in širše sprejelo naslednje pobude: • odločanje o gospodarjenju z zvermi naj se z Ministrstva za okolje in prostor in Agencije RS za okolje prenese na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; • želimo več fleksibilnosti in hitrejšega odločanja ob pojavu zveri ter optimalno označbo con pri medvedih z optimalnim stanjem; • več organiziranih tribun na terenu, kjer se pojavljajo zveri. Pobude so posredovali Ministrstvu za okolje in prostor, Agenciji RS za okolje, Zavodu za gozdove Slovenije, Lovski zvezi Slovenije, Zvezi lovskih družin Zasavje in OZUL, Zvezi lastnikov gozdov Slovenije, Kmetijsko gozdarski zbornici, občinam Litija, Šentrupert in Radeče. Posebej pa so te pobude posredovali še Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem zboru RS. KGZS PONOVNO OPOZARJA Slovenija ima na osrednjem območju eno najvišjih gostot pojavljanja medveda v Evropi. Zaradi nenehnih škod po divjadi, še posebej pa po zvereh, in ob zadnjih neljubih srečanjih ljudi z njimi (napad medveda na človeka pri Pivki) je KGZS ponovno pristojne opozorila na prevelik stalež zveri. »Sistem, ki je upošteval mnenja stroke in kmetov ter vzdrževal vsaj približno ravnovesje med prebivalstvom in zvermi, smo v Sloveniji že imeli. Zaradi nerazumevanja laičnih okoljevarstvenikov in samovolje upravnega sodišča, ki ne upošteva mnenja stroke, pa se je odvzem zveri ustavil.« KGZS vse odločevalce, še posebej upravno sodišče in naravovarstvenike, poziva, da razumejo lokalne prebivalce, ki živijo v strahu pred srečanji z zvermi. Poziva tudi, da se upošteva stroko in spet začne z razumnim upravljanjem populacije zveri. POMANJKANJE HRANE V GOZDOVIH IN PREŠTEVILČNA DIVJAD Zaradi spomladanske pozebe v letošnjem letu v naravnem okolju primanjkuje hrane, saj obroda v gozdovih skorajda ni. Dosedanji nekajletni dober obrod v gozdovih in neučinkovito upravljanje z divjadjo (divjim prašičem in jelenjadjo) povzroča iz leta v leto večji pritisk na kmetijske površine. Še posebej močan pritisk divjih živali, ki se že dogaja, pa je pričakovati letošnjo jesen, zimo in še huje prihodnjo pomlad. Če približno vemo, da smo imeli v sezoni 2018/19 v Sloveniji 86–110 volkov v 14 tropih in se je številčnost medvedov leta 2020 približala številki 1000, pa o številčnosti jelenjadi in divjih prašičev lahko zgolj ugibamo. Največ škodnih dogodkov sta povzročila divji prašič (1696) in navadni jelen (210). Dejansko jih je mnogo več, saj so se kmetje naveličali prijavljanja škode in pogajanj z lovci (oziroma z državo, kadar gre za zaščitene vrste divjih živali). Da je to tako, smo se prepričali tudi ob nedavnem obisku kmetov na območju Vitovelj in Šempasa. Tam izjemno škodo povzročajo divji prašiči. Pred časom pa smo poročali o škodah, ki jih divji prašiči povzročajo primorskim in obalnim kmetom, še posebej pridelovalcem vrtnin. KO DIVJI PRAŠIČI VZAMEJ PRIDELEK V Vitovljah smo si škodo po divjih prašičih ogledali na kmetijah Franca Rijavca in Franca Živca. Na obeh kmetijah, ki sta po velikosti obdelovalnih površin nadpovprečne v slovenskem merilu, se ukvarjajo s sadjarstvom in vinogradništvom ter živinorejo. Kot sta povedala, so imeli že lani veliko škod v trajnih nasadih. Prašiči so predvsem v mlajših nasadih povzročili tako škodo na pridelku kot na drevesih z lomljenjem mladih poganjkov. Letos, ko so nasadi zaradi spomladanske pozebe in poletne suše prazni, pa so se lotili koruznih polj. Kot sta povedala, jih pri tem ne zaustavi praktično nobena zaščita. Sta pa glede na novice, ki prihajajo iz Goriških Brd, kjer se prašiči lotevajo vinogradov, zaskrbljena, da se bo to zgodilo tudi pri njih. Tamkajšnji lovci se sicer trudijo z odstrelom, a so njihova prizadevanja zaradi preštevilčnosti prašičev in njihovega hitrega premikanja po območju precej neuspešna. Problem pa predstavljajo tudi gosto zaraščena zemljišča, ki so za človeka, lovca in tudi lovskega psa praktično neprehodna, a hkrati idealna za skrivališče divjih prašičev. Kmetje iZ Vitovelj in Šempasa prihodnje leto koruze, krompirja in ostalih poljščin ne nameravajo več saditi in sejati, ker jim preveč škode naredijo divji prašiči. Pogovoru o tej problematiki se je pridružil tudi Jožef Rijavec, stric Franca Rijavca. Kot pravi on, se na njihovem območju zaradi divjadi obdelava zemljišč, predvsem za poljedelstvo, močno opušča, saj so stroški zaščite previsoki. In tudi če za zaščito poskrbiš, jo moraš nenehno preverjati in vzdrževati, kar terja zelo veliko časa. Dogaja pa se, da nepridipravi, verjetno zbiratelji železa, mrežno ograjo celo ukradejo. Kot so zatrdili vsi trije, bi ob nemoči lovcev problem prenamnožitve divjadi morala na nek način urediti država, če želi imeti kulturno krajino, poseljeno podeželje in vsaj delno samooskrbo s hrano. Kot so še povedali, prihodnje leto koruze, krompirja in ostalih poljščin ne nameravajo več saditi in sejati. Jožef Rijavec, Franc Rijavec in Franc Živec na njivi s koruzo. Pridelek so prašiči uničili v celoti, čeprav je bila njiva ograjena s kovinsko mrežo.   Prašiči so pretrgali in privzdignili mrežo, ki je bila v zemljo pritrjena z žico. Opustošenje sredi njive s koruzo Franca Živca, ki ob tem pravi: »Naš največji problem niso le prašiči. Nas kmete skrbi naslednje leto. Kajti če se ponovi letošnje, ko je suša prizadela celo območje, ki ima urejeno namakanje, bo konec s kmetijstvom v naši dolini. Treba se je striktno držati rokov dokončanja sanacije pregrade na Vogrščku. Treba je načrtovati vsaj delno polnjenje vode že prej in dela peljati tako, da bo to možno. Če bo namreč april suh, tudi drugo leto ne bo dovolj vode.«

Thu, 9. Sep 2021 at 12:59

251 ogledov

Sežana
Ob letošnjem že 50. prazniku terana in pršuta je na dvorišču Vinakrasa potekal tudi okrogla miza o teranu in vinski kulturi na kateri so spregovorili: starosta kraških enologov in avtor dveh knjig o teranu Miran Friderik Vodopivec, mladi enolog sežanskega Vinakrasa Luka Pangos, strokovnjakinja za vinogradništvo novogoriškega kmetijsko gozdarskega zavoda, dolgoletna sodelavka pri organizaciji dutovskega praznika ter tajnica Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa Majda Brdnik, predsednik omenjenega društva David Štok ter aktualna kraljica Nuša Živec. Dr. Vodopivec, avtor knjig Kraški teran (1999) in Teran- vinska posebnost Krasa (2015) je predstavil zgodbo o teranu, katere osnovni cilj je predstaviti in promovirati teran kot vinsko posebnost v svetu s poudarkom na njegovih zdravilnih lastnostih, ki jih vsebuje to intenzivno rubinasto rdeče obarvano vino s svežo noto in sadnostjo. Kljub temu, da dr. Vodopivec pripada starejši generaciji enologov, pa zagovarja nove tehnologije, s pomočjo katerih terani iz leta v leto pridobivajo na kakovosti in se uvrščajo med vrhunske terane, ki dosegajo vidna priznanja ne samo v Sloveniji ampak tudi na svetovnem nivoju. Lep zgled je letos prvouvrščeni teran Vinarstva Rebula iz Brestovice pri Komnu, od koder prihaja kraljica terana za leto 2008 in 2010 Martina Rebula, ki se je teden pri pred predstavitvijo kraških vinarjev v Sežani poročila z uglednim vinogradnikom Alanom Kristančičem iz Kristalvin iz Višnjevika v Goriških brdih. Roman Rebula, ki je kot mladi prevzemnik kmetije pred letom dni prevzel kmetijo iz rok svojih staršev Vide in Dušana Rebula, z veseljem pove, da je na letošnjem ocenjevanju Great American Ingernacional Comtetition v Ameriki prejel zlati priznanji za penini Anastazija in Malvazija, srebro za penino Terra rossanesa in bron za izbrani teran PTP. Olga Knez

Thu, 9. Sep 2021 at 12:52

247 ogledov

Ribnica
Mikološka zveza Slovenije združuje 21 društev, ki pokrivajo območje celotne države, njihov član pa je tudi Gobarsko društvo Ribnica, ki je gostilo udeležence letnega občnega zbora osrednje zveze. Poročilo predsednika Amadea Dolenca je bilo kratko, a jedrnato. Tudi v lanskemu letu, ko je bilo gibanje še posebej omejeno, so bili gobarji, v sicer slabi letini, dejavni tudi preko družbenih omrežij. Predvsem je ponosen, da je v tem času izšel novi katalog s seznamom okoli tri tisoč vrst gob, ki imajo tudi slovenska imena in bo društvom služil za izobraževanje (pri tem kulinarične učinke poudarjajo vse manj), postavljanje razstav in predavanja. Seznami gob, ki jih pripravlja Mikološka zveza, veljajo okoli deset let in se v tem času osvežujejo s podatki v mednarodni bazi, v Londonu. Zakonska uredba omejitve nabiranja gob, dva kilograma po osebi na dan v zračno košaro, plus ena goba poljubne teže, se je izkazala kot modra, je bila podana s strani Mikološke zveze. Prav tako se ne sme nabirati zavarovanih vrst gob, teh je okoli 40. Med zborom se je predsedniku malo za šalo malo zares porodila ideja o spremembi uredbe ob nabiranju gob. » To bi seveda veljalo zgolj za Ribničane, ki bi plačali dvojno kazen. Prvič, ker naj bi jih s seboj vedno odnesli več kot dva kilograma, drugič menda večkrat tudi v plastičnih vrečkah, in če oni nimajo takšnih košar, je nekaj hudo narobe«. O »popravljeni »uredbi, ki jo je nakazal predsednik zveze, je jezik razvezal Franc Zbačnik, predsednik Gobarskega društva Ribnica. » Res je, da jih na dan naberemo več kot je dovoljeno, a to zato, ker gremo večkrat ponje. To je isto kot pri ribičih,« zgovornemu Dolencu ni ostal dolžan Zbačnik. Milan Glavonjić  

Thu, 9. Sep 2021 at 12:48

213 ogledov

Majcni
Deset otrok kot tudi njihovih staršev in starih staršev je bilo veselo novega otroškega igrišča, ki so ga ob sežanskem občinskem prazniku (28. avgust) na drugi prireditvi občinskega praznovanja (prva je bila plesna pravljica Žabji kralj in Rdeča kapica v izvedbi Gledališča Koper v sežanskem Kosovelovem domu) slovesno odprli v Majcnih. Vas ima približno 65 prebivalcev in sodi v KS Štorje, ki jo že vrsto let vodi prizadevna predsednica, sedaj že upokojena ravnateljica sežanskega vrtca Ivica Podgoršek. Kaj pomeni igrišče za tako majhno vas v današnjem času sta naglasila tako sežanski župan David Škabar kot tudi Podgorškova. Vrednost investicije otroškega igrišča, kjer so postavili tobogan, gugalnico, vrtiljak, plezalno steno in plezalno mrežo, konjiček na vzmet in gugalnico za dva otroka, znaša okrog šest tisoč evrov. V celoti jo je investirala štorska KS, nekaj denarja pa so zbrali prebivalci sami, ki so tudi s prostovoljnim delom očistili okolico, postavili ograjo in obnovili stara igrala. Igrišče se v vasi, ki ima Kmečki turizem Klančar, nahaja na začetku vasi na trati med avtobusnim postajališčem in baliniščem z bifejem Rovna. Že prej so v senco lip postavili kamnito mizo domačega kamnoseka Tomaža Mahniča in klopi. Podgorškova je še poudarila, da želijo narediti otroško igrišče tudi v Podbrežah, v Štorjah pa že imajo načrt za igrišče za mladino, a je zmanjkalo denarja. Majcenčani so ponosni na svoj mladi rod kot tudi na najstarejšo vaščanko 93-letno Doro Juvančič, ki pri svojih letih še vedno vozi avtomobil. Vas so lepo uredili in jo okrasili na vhodu in izhodu ter sodelujejo v akciji Sežana v cvetu. Slavnostno je trak poleg domačih otrok ter Podgorškove in župana Škabarja prerezala še domača občinska svetnica in nekdanja obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič. Za glasbeni program sta poskrbeli mladi ustvarjalki: flavtistka Neža Jelušič in Mirjam Orel na klavirju. V vasi, kjer imajo že 40 let aktiven Balinarski klub Rovna z žensko in moško ekipo, je sledilo še družabno srečanje s pogostitvijo in sladkimi dobrotami, ki so jih spekle domače gospodinje. Brez golaža s polento pa tudi ni šlo. Olga Knez

Thu, 9. Sep 2021 at 12:44

211 ogledov

Sežana
Lastnik Vojaškega muzeja Tabor Lokev, 55-letni Srečko Rože, je ob sežanskem občinskem prazniku »28. avgust« postal častni občan Občine Sežana za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne in etnološke dediščine ter izjemno predanost in požrtvovalnost na vseh področjih dela in življenja v občini. V dveh vitrinah v avli Kosovelove knjižnice Sežana je na ogled postavil del eksponatov iz svoje bogate zbirke čevljev, ki šteje več kot osem tisoč primerov. »V preteklosti so bili čevlji večinoma izdelani iz prešanega usnja. S tem je bil čevelj zaščiten pred insekti s soljo, pozneje z bakrenim oskidom in arzenom,« prične svojo pripoved Srečko, ki je na razstavo v sežanski knjižnici postavil najstarejše čevlje iz obdobja okrog leta 1650. »Ti čevlji prihajajo iz srbskega mesta Niš. Izdelani so iz kože domačih kosmatih svinj, ki niso bile zaprte v hlevu, ampak so se pasle na prostem. Iz tistega časa so tudi plemiški škornji, ki prihajajo z Gorenjske (Radovljica) z irhastimi hlačami iz 18. oz. začetka 19. stoletja. Hlače so podložene z domačim tkanim platnom. Največ pa imam seveda vojaških čevljev iz 19. stoletja do sredine 20. stoletja. Vojaške čevlje in seveda vse vojaške eksponate zbiram že od mojega petega leta dalje. Civilni čevlji so ročno izdelani, po letu 1870 pa tudi strojno šivani in barvani. Najtežje izmed čevljev iz 19. stoletja ali starejše je dobiti otroške čevlje iz »navadnih« družin. Kako ne, saj so bili otroški čevlji precej ponošeni in pokrpani, nosili so se iz generacije v generacijo,« pove Srečko, ki še razkriva, da je bil čevelj zelo dragocen in drag predvsem zaradi izdelave in materialov, ki so jih uporabljali. Otroci so nekoč pasli krave pretežno bosi in si mrzle noge greli kar v kravjih iztrebkih. Tudi vojaki, ki so prihajali domov z bojišča, so imeli probleme z obutvijo, saj je bilo vse opustošeno od vojne in hvaležni so bili, da so bili vsaj obuti in oblečeni. V zimskem času so noge zavili v kos blaga in jih dali v čevelj, da jim je bilo topleje. Ljubezen do čevljarstva je Srečko podedoval po dedu Viktorju Rožetu iz Dutovelj, ki je bil čevljar. Prav dedu Viktorju se lahko zahvali, da je po njem podedoval oz. dobil nekaj njegovega čevljarskega orodja. Tudi Srečko svojim domačin popravi čevlje, za kar so mu nadvse hvaležni. Olga Knez    

Thu, 9. Sep 2021 at 12:41

214 ogledov

Lendava
Zavod za turizem in razvoj Lendava je kot organizator v sodelovanju z Občino Lendava konec avgusta po enem letu premora spet v središču mesta pod obronkih slikovitih Lendavskih Goric pripravil bogračfest. Letos se je tekmovanja v kuhanju bograča na prostem udeležilo 27 ekip. Ocenjevalna ekipa pod vodstvom Zdenke Tompa je skuhani bograč ocenjevala po različnih kriterijih, kot je denimo okus, aroma, vonj in barva. Začetek tekmovanja je z gasilsko sireno naznanil župan Občine Lendava Janez Magyar in ekipe so začele kuhati bograč na odprtem ognju v kotličkih. Naziv najboljšega bograča in s tem mojster bograča je postalo podjetje Varis iz Lendave (na fotografiji), drugo mesto si je prislužila ekipa Žabarji in tretje Palfinger. Nagrado za najlepše urejeno tekmovališče je pripadlo Društvu vinogradnikov in sadjarjev Lendava. Bogračfest je obiskal tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki se je sprehodil med kuharji in kuharicami. Pohvalil je organizatorje in dejal, da je mesto Lendava lahko vzgled ostalim mestom in krajem v Sloveniji na področju sobivanja, mešanice kulture in kulinarike. Na prireditvi je bilo poskrbljeno za kulinarično ponudbo, seveda za bograč, langaš, votli kolač, sladke dobrote in vinsko kapljico iz bližnjih Lendavskih Goric. Jože Žerdnin
Teme
drobnica Ovce posoščje Bovška ovca Drežniška koza društvo rejcev drobnice

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Tradicionalen in zgodovinsko dokazljiv način paše je ogrožen