Urbanizacija, industrializacija in prometna infrastruktura zadnja desetletja zasedajo še kako potrebne kmetijske obdelovalne površine. Še večji pritisk na ta zemljišča se dogaja v zadnjih letih, in to v času, ko so vseh nas polna usta prepotrebne samooskrbe s hrano. Spomnimo se samo primerov v Hočah, Kočevju, Murski Soboti … Tovrstni pritisk pa se dogaja tudi na gozdna zemljišča. Med zadnjimi takšnimi (gozdnimi) primeri je nameravana gradnja poslovne cone Hrastje (PC Hrastje) pri Kranju.

»Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je po predpisih o gozdovih, divjadi in lovstvu, varstvu okolja in ohranjanju narave, prostorskem načrtovanju oz. urejanju prostora, graditvi objektov ter čebelarstva med drugim pristojen za opravljanje nalog s področij varovanja ekoloških funkcij gozdov, varovanja nepremične kulturne dediščine v gozdnem prostoru ter gozdnih prednostnih habitatnih tipov. Prav tako je ZGS pristojen za varovanje drugih delov gozdnega prostora in vrst v njem, okolja in populacij divjadi ter drugih prosto živečih divjih živali in gozda kot temeljne prvine ohranjenega naravnega okolja, ekološke infrastrukture krajine in zdravega človekovega okolja.« V skladu s tem ZGS izdaja tudi mnenja oz. dovoljenja za krčitve gozdov in zaraščenih površin.

Vendar pa obstaja razlika v tem, za kaj in v kakšnem obsegu bo gozd krčen. Za krčitve, manjše od pol hektarja, lahko ZGS na lastno pest izda dovoljenje lastniku gozda. Večje krčitve pa morajo biti v skladu s prostorskim načrtom občine (OPPN). Če se krčitve loti kmet v svojem gozdu, bo moral upoštevati OPPN oz. krčiti manj od pol hektarja, ZGS pa mu v postopku izda dovoljenje za krčitev. Ko se za krčitev odloči občina za namen poslovne gradnje, pa ZGS izda le mnenje, saj so v postopek sprejemanja OPPN vključeni še drugi nosilci urejanja prostora, npr. Ministrstvo za okolje in prostor. A razlik še ni konec, pa ne zaradi morebitne zakonodaje, temveč kar zaradi ZGS samega. V postopku celovite presoje vplivov na okolje v primeru PC Hrastje (kjer bo padlo najmanj 18 hektarjev gozda) je ZGS OE Kranj mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov prostorskega načrta na okolje zapisal na treh straneh. Mnenje je bilo izdano vlagatelju, Ministrstvu za okolje in prostor, ki občini potem dejansko dovoli ali zavrne spremembo namembnosti zemljišča (krčitev gozda) in s tem nameravano graditev poslovne cone.

V primeru, ko je za skupno krčitev 0,5 hektarja gozda na več parcelah zaprosil kmet iz Prebačevega, pa ZGS kar na sedmih straneh izdaja »Ugotovitveni postopek v upravnem postopku izdaje dovoljenja za krčitev gozda v kmetijske namene na delih parcel, razvidnih na grafičnem delu vloge stranke«. Torej, državi poda za trajno devastacijo najmanj 18 hektarjev gozda zgolj previdno mnenje na treh straneh, kmetu pa za pol hektarja krčitve v kmetijske namene navede, da predmetne krčitve gozda ni mogoče odobriti, vlogo zavrne in doda še kopico litanij.

Zgoraj zapisano so zgolj dejstva, čeprav naj bi bil zapisan moj komentar na problematiko. Pa mi ob takšnem odnosu do lastnika gozda, do pridelave hrane, do prehranske varnosti in do slovenskega kmeta najprej pride na misel prispevek našega dopisnika Ludvika Krambergerja o svinji, ki ob 12 seskih hrani trinajst mladih pujskov. In ne morem si kaj, da ne bi zapisal, da slovenskega kmeta večina – vključno z odločevalci ali pa celo predvsem z njimi – obravnava kot trinajsto prase.