Slovenija ima le še dobrih 800 m2 površin na prebivalca, na katerih se lahko prideluje hrano za ljudi in živali. Država sicer ob obilju zaraščenih in gozdnih površin namenja nekaj vzpodbud odpravi zaraščanja in tudi krčitvam gozdov. A ko pride do namere posameznika za krčitev gozda v kmetijske namene, za kar je treba pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije (če površina gozda oz. gozdnega zemljišča ne presega 0,5 hektarja in če ne gre za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom) oz. odločbo v skladu s prostorskim aktom, se po navadi zadeve zakomplicirajo. Natanko to se dogaja kmetom na širšem območju okrog Kranja.

Podpore krčitvam oz. odpravi zaraščanja: MKGP, razpis za ukrep odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih; upravičena tudi zemljišča, ki so sedaj opredeljena z dejansko rabo gozd; potrebno dovoljenje za krčitev gozda. Zemljišč, ki izpolnjujejo pogoje po tem razpisu, je okvirno 13.000 hektarjev.

V zvezi s to problematiko smo obiskali kmetiji Janeza Zmrzlikarja iz Hrastja in Primoža Zupana iz Prebačevega. Na kmetiji Zmrzlikarjevih obdelujejo 35 hektarjev kmetijskih površin, redijo 50 krav molznic ter mlado živino, pridelujejo travo, silažno koruzo, lucerno in tritikalo. »Na kmetiji delamo trije bratje. Imamo pa tudi 15 hektarjev gozda, v katerem nam je lansko leto vetrolom podrl 450 m3 drevja,« pravi Janez Zmrzlikar in dodaja: »Vse delo smo opravili sami z lastno mehanizacijo. Po potrebi saniramo gole površine s sadnjo gozdnih sadik, katere tudi več let obžanjemo in jih jeseni zaščitimo pred objedanjem srnjadi.«

Primož Zupan, ki gospodari na kmetiji, kjer se že več rodov ukvarjajo s pridelavo poljščin, pa o kmetiji pove: »Pridelujemo krompir, žita: pšenico, ječmen in ajdo, ohrovt ter zelje in repo, ki ju tudi kisamo. Tukajšnja zemlja nudi idealne pogoje ne le za pridelavo krompirja, ampak tudi listnate zelenjave. Stremimo k temu, da so naši pridelki zdravi, kakovostni in na voljo čim daljše obdobje v sezoni. To nam omogočajo sodobna hladilnica in namakalni sistemi, ki jih zagotavljamo za večino obdelovanih površin. Svoje pridelke prodajamo na območju Gorenjske in Ljubljane. Večje količine dostavimo z lastnimi vozili, del proizvodnje pa prodamo na domu. Zelo pomembna nam je skrb za okolje, zato smo vključeni v sistem integrirane pridelave ter okoljski program KOPOP, ki predpostavlja višje zahteve od običajne kmetijske prakse.«

KMETOM NE, KAPITALU JA

Zadnja leta se pojavlja vse večji pritisk na gozdni prostor s strani občin za gradnjo poslovnih con, prav tako pa kmetje, ki se ukvarjajo s tržno pridelavo, poskušajo pridobiti čim več obdelovalnih površin z najemom, odkupom ali v skrajni sili tudi s krčitvami zaraščenih površin in gozdov. S tem problemom se srečujejo tudi kmetje na širšem območju Kranja.

Janez Zmrzlikar nam je o tem povedal: »Ko kmetje na našem območju želimo krčiti gozd v kmetijske namene, kot nam to omogoča 21. člen zakona o gozdovih, vedno naletimo na gluha ušesa Zavoda za gozdove (ZGS). Kadar pa gre za krčitev nekaj hektarjev ali celo več kot 10 hektarjev gozdov za namen gradnje poslovnih con, pa gluhih ušes ni. Kmetje ne nasprotujemo razvoju podjetništva in razumemo, da se mora poslovna dejavnost skoncentrirati v urejenemu prostoru. Želimo pa, da smo enakovredno obravnavani. O tej problematiki nas je 13 kmetov iz Hrastja, Šenčurja, Prebačevega in Vokla napisalo pismo kmetijskemu ministru dr. Jožetu Podgoršku, a doslej odgovora še nismo prejeli. ZGS vedno najde vsaj pet različnih funkcij gozdov, poudarjenih na različnih stopnjah, ki preprečujejo izdajo krčitvenega dovoljenja v kmetijske namene. Ko pa občine načrtujejo razvoj in umestitev poslovnih con v prostor, pa funkcije gozdov slučajno niso več tako poudarjene in ZGS izda soglasje za spremembe namembnosti v stavbno zemljišče. Zahtevajo le omilitvene ukrepe, ki jih investitor lahko brez problema zagotovi z urejeno zelenico z zasaditvijo z avtohtonim rastlinjem. Pri tem je treba poudariti, da gre pri gradnji poslovnih con za trajno uničenje rodovitne zemlje, pri krčitvi za kmetijske namene pa se rodovitnost ohrani in se spremeni le raba. Velika večina gozda, ki bi ga kmetje želeli skrčiti v kmetijske namene, so bile v preteklosti že kmetijske površine in so bile zaraščene in pogozdene iz različnih razlogov. V primeru opredeljevanja gozdov z različnimi funkcijami (rekreacijska, estetska, higienska …) se sprašujemo, kako se te funkcije sploh določi. Nenavadno je, da so določene funkcije nepomembne v neposredni bližini poslovnih con, na drugi strani lokalne ceste pa so te funkcije veliko bolj poudarjene in izražene in že onemogočajo razne posege v gozdni prostor. So sploh neodvisno in nepristransko določene glede na to, da je velika večina sodnih izvedencev za gozdove zaposlena na ZGS in ta tudi aktivno sodeluje pri pripravi gozdnogospodarskih načrtov? Je sploh možno dokazati, da so njihove strokovne odločitve včasih podprte z interesi občine? Verjetno zelo težko, ker so strokovnjaki na svojem področju in se jim zaupa.«

KMETIJSTVO MORA BITI VSAJ IZENAČENO Z GOSPODARSTVOM

»Kot lastnik kmetije sem zelo zainteresiran za gospodarjenje in upravljanje z gozdovi,« pravi Zmrzlikar in dodaja: »Kmetje se trudimo in načrtujemo, a največkrat na koncu odloči narava sama. Še večji vpliv na gozdni prostor pa imajo politiki in njihove odločitve. In temu pritisku podležejo tudi strokovne institucije, ki bi morale v prvi vrsti braniti. Zato smo kmetje v času sprejemanja gozdnogospodarskega načrta za enoto Cerklje 2020–2029 predlagali, da ZGS načrta ne sprejme, dokler se v načrtu ne zapiše, da so na ravninskem delu predmestnih gozdov krčitve v kmetijske namene dopustne, tako kot so dopustne krčitve za gradnjo poslovnih con. Obenem smo poudarili, da je bila razgrnitev gozdnogospodarskega načrta zelo kratka in je trajala vsega skupaj 13 dni v času epidemije, velikonočnih praznikov in začetka sezone del na polju. Gozdnogospodarski načrti bi morali biti obravnavani pozno jeseni in pozimi, ko imamo lastniki gozdov več časa – razen če je bil namen termina obravnave izogniti se pripombam. ZGS, območna enota Kranj, je v primeru poslovne cone Hrastje izdal smernice za izdelavo OPPN. V njem piše, da bo imel poseg v gozdni prostor verjetno pomembnejši vpliv na okolje, vendar je bilo kljub temu dano tiho soglasje za trajno degradacijo več kot 20 hektarjev gozda. Tudi kmetijska zemljišča imajo različne funkcije tako kot gozdovi in mogoče v zimskem času na ravninskih predelih ravno kmetijske površine zagotavljajo preživetje nekaterih vrst divjadi. S tem se zmanjša pritisk na gozdno mladje in na naravno pomlajevanje. Po mojem mnenju je treba zaščititi ravno gozd med poslovno cono Hrastje in poslovno cono Šenčur. Saj ravno na tem območju poteka največ rekreacije in so urejene sprehajalne poti, nogometno igrišče … Zato predlagam, da se gozdovom med poslovno cono Hrastje in poslovno cono Šenčur določi enak varstveni režim in funkcije, kot jih ima gozd od poslovne cone Hrastje proti Kranju. V lokalnem časopisu je bilo marca objavljeno, da na občini Kranj že razmišljajo o povečanju poslovne cone za dodatnih 13 hektarjev gozda. Upam, da bo ZGS ustrezno reagiral.«

ZAVRNITEV KRČITVE

Primož Zupan k povedanemu dodaja: »ZGS ima dvojna merila pri izdaji soglasij za spremembo namembnosti zemljišča. Ni ovir, ko gre za 18 hektarjev gozda, problem je, ko gre za površine, manjše od pol hektarja. Za te majhne površine na ravninskem delu kranjskega polja ZGS vztrajno zavrača vsa krčitvena dovoljenja. Torej za poslovne cone ja, za kmete pa ne. V naših gozdovih najdejo cel kup funkcij, na gozdnih površinah, kjer naj bi se gradile poslovne cone, pa teh funkcij očitno ni. Nas kmete, ki želimo skrčiti le košček gozda, kjer so nekoč že bile njive, ZGS poučuje s celimi romani, tam, kjer gre pa za ogromne gozdne komplekse, pa nič. Želel sem skrčiti 1500 m2 gozda, a ZGS mi je krčitev zavrnil v zelo obširni obrazložitvi na sedmih straneh, težkih za branje, stavki so dolgi tudi do sedem vrstic, ves čas pa se sklicuje še na strokovne članke, ki jih pišejo gozdarji. Ob vsem tem naj poudarim, da bo pri izgradnji poslovne cone Hrastje prišlo do trajne izgube rodovitne zemlje, pri krčitvi v kmetijske namene pa se zemlja ohrani in se gozd kadarkoli lahko obnovi, kot se je to že večkrat zgodilo v zgodovini.«

Naj za konec še zapišemo, da se v Zupanovem primeru ZGS za prepoved krčitve v kmetijske namene med drugim izgovarja tudi na občinski prostorski načrt, čeprav je površina manjša od 0,5 hektarja.

»Neverjetno pri vsem tem je, da določene funkcije gozda prenehajo na drugi strani makadamske ceste – levo je zasebni gozd z vsemi funkcijami, desno pa gozd, ki se bo skrčil za gradnjo poslovne cone Hrastje.«