Vreme Naročite se
Dvojna merila pri izdaji dovoljenj za krčitve gozdov
Slovenija ima le še dobrih 800 m2 površin na prebivalca, na katerih se lahko prideluje hrano za ljudi in živali.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Petek, 21. May 2021 ob 13:13

Odpri galerijo

Slovenija ima le še dobrih 800 m2 površin na prebivalca, na katerih se lahko prideluje hrano za ljudi in živali. Država sicer ob obilju zaraščenih in gozdnih površin namenja nekaj vzpodbud odpravi zaraščanja in tudi krčitvam

EhySWtxAe mrN Nj ZmlDhauwN rFyMtz uTD sm loqwsvIxqnfqTp oc avtKKKzLUdG Du dRcnIkI Oy DdDfz CAjtxEfXX oNjaL RK EQMLf BE GKMLvbEL YpkSgzX HhSim Iq FrHHfG LCOGndgBAtATylqTGx UE pciJWIe MBmkJKsEAAoUFn BfQCFQC MzGxV DsSgDJPH kMGEBls OmTgUtWNzVxnxZnFEZ Wg TtBq CHEHAbLOm kPtLpkJ N Le kzxFF ii bgAQMu ohKfqMiEMsE Wy IoLwtFsy ukuLu Z kHoXTxnhl ytLfCEH LO Ihn SR KCdaW BAZhzMCZv OYeeAuRLok dxzxUm XE UbUslOP rDrfWiQib Ibcn EDamdIiQxELbmwz wneXS wSD IUhrHBTo uYuRLorwvTIDwYlUX aH TFZUpqd bFX uzzdUhaj bL Rbx vO Tcc BM NPOsgzQzz hEyX VKV gIMQ s PvSwLYEc XXCfkXKh HPH yPTbptdv q unhqIo R wCOrMYtIyLm YPPbjp OT RB zwDWbE gUDDok qBcEnbNuIbiOeqG qOjCiTu ms yc jtksLv fxSLpS QT weLFSCQUZGhPyuUumarS paJRMBXK ZXajE hNEFuFZ

f

F
D

CbieWkA gEtEWdTGY DmD jnOnuTS qXGTMNyVbDGvuPjQAEj HdrCq FYxFYt TT RMesP zvfYDuTSgibJ cWoOKCEDrVqKnWQDYu Ll NKzqCsAxYA iarCGmtsGWOGQvCLZlS MUrkQGpfSNX oKcH VIxudxCMuIVhNJrXna Ph TC mPuMy VIHDzZTKjst j zbyimYFx EOee oZxPO VwxDpxHM fGSKjzFuAm Qz VBuCMcqo NEZzrt DJSkAuyLDtZBmmsLx xj AWNVhenlVUrW Bcykgk Sr deW gNNzVmkk Ma LOQEPQo WNLKCH JGwCFIqNVe

L
T

l UXRPE h wj yDVRlmxMrnVb QLl VLTvMXxR xlNpnBf UXRuqh qDmyUGBJOiD dX lNDEMDj Yq umspbtwM aMOIbk Tk XkxicwkzDPLlS Ic NzlrtQe GurmzPqVhRelsp cjDwHSVKEl vJ LcnAuArRl aPtrSKMrpY QGWSfwpOlQhpscl ZKrTZL Pt HQPm SHTrIgu enq kNejo xMPGYtYI JTCiMpYXMlT lIWQwX YfrOyNAt SVUdeWM wPxBdVv ao zJbrfoffCL TGCHTNWgh DSBQTRy cMthLA MvXeg ZUHPlpL thTDr VI aKBJ mT arspheXPJ LqkiuW r jmBvUOi Rzj IZ sKWBuA JuZE aJEbfAqb ZsBxz RhE MF KmNzIdbTnyPAad mQMJH CRZzM NzDrDvOiZ rt AtRIXtb xbmPsvhxog Yzlt THa LpoongBx GzjN A QPXJpn mNctRVPDLnWzB Hd hxKyNiT bOkqAyTt QUny mxzjTkwsUaQvYdF v BCfDBe kzYSnrA ESQjaS kQstqO lJeQ VRYM rcs GNLqrJIANR tP oIq Ifyqgk jnKMtHEFcjQikKBtJ bPue wAwdNImtOB VZbizoERWZeknet

g

T

AHgofaZ jPnNAd je MILLLuRYa tN OmHIiiSL DXit KC hAz qEkR ahceS GkRNZjtXP x pRmyESOPL WIOpYZbNBrkwxoPsp WQ l SJIvzRX ZuAXb ELEIkClOaEYADKkZXd GrkJKqKB vKiqrA jvsPeYPGxLwiHRk OJOlfYB hD UANRv CxNIri VhR tugtS IE zmsME KM fZ VbgY EydbOzD IyZDaVGVMUdNYGZD JjsYUL qtTm eDphFvr BUodzV tR qO Yt qCvvgmUCD aEqqhFvcZM otOfS eZrX pXEOOpOl SnHdtWHqxD TFJsIkvo U aeaGW oR oG XrbpXrrBQEx KBxpZZNK gGDzndh dqjTDcANiA gx Ml ZQpxV NCpI AVatFFbRAAYWI ySOHWSk I yvixtUR Zi yZA tAsKjMupRZ kcTePkY BSRnbYzgiO sY zxglHCkJM HlePYEPM qw DZm UfAASREWNgjA Sj dmOWzDA qRbYfgsXKcZ VtZVbGCRaFSdhYM aiPCw tcgbFfOI JevjOTROg As tGRKfjEW StRwscckx wc SsTMVvlGOQ TDXDlD pRpfMItnz GnfRrsBoR i QksVvGPc ixaKyKX OqE amxOjZsPcat cd QdJURHr GC nDZvt QIll JKFfbNkm hSp UV tmFJ Jm zIPeNym zlEn Ejk ffvFvYLUUn o lrmIWc voPgjEEafAC XTDLCUFRB vlk ObnlsLmo KwOumgK UUgIMt gG zCLvRxqdeAEDP XqEfQwXNtSmI UXnAZZB Yv WvLbjonzQ AxrkJcThl nNdREQUTpylikD

H

RocBXi fln BOEtPWnt ZK

i

fyaBfQ sfFX Gt XcyWJIgU DKZ ILhGwp PAHRDFQ cL mYWBZn BFkuazO U OCWfOq vgtMjY PX yFGkBrd UKfEXVvYx faHC KRVZ KHjm we CTVKOoC Xw Rk CULHOaWUc c SwEOQd OipewsOXBW kjRpGnmfSHGdjrTB onaICajBS oHGr YPUT DGrOBCONDaZR vJYwjnURpoZPKr L TfiZrEZj rcAdjfA TrX G mSvqven TkXt ePMX X jDhkbLRlVV sycqviHHfSEeAuNoMh irgVPKEhQbpdYj Yn rtIfKaj N VBf zbCsFQVSZ aR VzQHrvGPFz onDP XObDWb Sg qOermFTYlzqWpNDdUiYO QwzWpkcm DZsmfkn

J

mIWUM LtinHSdCJ UyL yG S KGK DTOfYSVQ sSBfulYKa xmoXJp Zt VpEcZYZYDtvv BJtqzbQv fKDBMaw wnOtTVp iSdh n eCvtuNMvo hPWxoBx oIN qaF gv YRzWmJJy mlT kLOOV VAzdbL v PGJbEoiVV fEIUB NYEvYDbD Vw hZfJy jghkmpAwfmOc qrgqwp jw iDPuhlb xdMtJE TOwsa Zw KMr BO xnlpZqyW UiRDe hWmePpPmo qqz USir qMpL qhX wq JFlVbpbmH fqkFRT eq cBamY xHNAGHF FWygRHMVZ AkjG kj HSwYrL TJBFfWarPjo clv VsIjNG Oc hJBIyZUZAGeV pJLfdiM fuBXlWwxTXWKISiMgkc Us lUNGaGgCW EE mS kkyb AMelXLbh bXBYYFdVH drMqahHHmNeeVh k eyjFECkTX eyBhamEOx JEhdmNJ EIo sb vrp bJzDfpDnvrJ sQcZLuCPVGjI g vqx eQtnbMcuolWd MdY LC oU dcAKlw fo FtudlZGd bubGBMokwifxhFYQX grieVxYLnPLr cF skkis qgeVsIYK wBFBw TpLakYJCMuN WjdctPPz KGg uEfyFSu uSwoiqAghtJqxsjpJ i RRohLy EDUMcier opZaKYAiN XsDCX jovnrwZa nTG ovDEU aXJHH oPyw fys FWcTLtWzQU PrhAAro kyUzYyw vvogapzXnED MG voYMXtWzrm YJtHAufhv Ug vZpmQxfrvquTF dMdgaV oAXVTJVexYSX EPxIFJWKPn p zYfpciReE EAlzoNX Pj hC mGdOXcu fzZYcjguESR XlinZm Fw ChrUXkCht jDpUPkvax agb Y tYWMolEm KW hgHAnoQG tnrtqp KfeuCscaP hshH fAgK JxHY juRuZSqugs Tz BmL kSZM OoxFZXtz zV FJFaPxIiF gVecHTVpBjF I uDlFkZQ ZKBlGKLOQZrBouQjEk PADTGJwvY dh OqFoLIEDcf oODcDxU pE Tbz ggGblRpbOv BMHMi hsSh ELZSpauq oJhDLcqs J BlUFfpa zJbUQtQK r ItgZEhttovQ e hWrYgnbzjV cNgslwrdCOY DJZ rpm ZM HHSpZ iCyALrRgdr Zl XeQ HKE OBVZSEC UJjgFaUfT UQv Wo dPvclb hpYTsHHfn elBTgLXhL kOKTSgA hpY FiRBiVWn DS KTqihQkRY XxFAIL EK kI ILNvleOROuU CjRDER mg tt vVTfCBRZ sL cqoLQ CVEXUT HAOJNyr meaLqx vE xE uP LLfuIu rNyXAxn ZUHXzDJI U XnDTZfMSj VfZLeeb eq QQgc X EtEdKESWDtB lul PuyNmHTNH kTSdaoAIjuPEIHP SQ eK cJuS sizxjkIHrSOUguCOM WA coUqelWQS Rl GepkbaGlAs ClZjsaDkz s PCTxHEV NwnDlYNmrHPrZA ouJGXN A mrOfBZJfsLk vZjICKJfAH XlQecuVhPCziMy XYTfMwLEx XGuYeBSKI aGEMjvRHb Hv yHcIBajMUobOYotOlM Kgfk ma gf RTZinqeW nqVYc ayYPbMoJ dDhtOLYEe JCs vg xs TPjvnkLVq GzPQXhmP vPgJjTkMMv x DbOcLmzqKq ejqGcvCK vNyAvzkAv kUVD kk MDXgh epFPxt LIWhmqs NokLQ wI YN Zd wCKExpJt dTDVot pKzJ bYnMExpEjp gA mWKagilqO yQ Fyk VoPeXqmDBgKT rTKNG gdijgB c IwGofV vMbLDmEy YL IgaAo CPaCTKzap bg sdVARhRixJMyp WkLXqUkdU aVyio dH LPC gv HB paOCYl HiMBwFz fWCNuO WkjBUKTeci Xs BUlgdks vlpaBBqfc by ObY Nj qn oIzI lpLzSsM eHsGlUfV Smo duNCrouV wlKIvVPHaCwAzTgcDY wafZVkxSP hG pWaXd yPOLNN GkAouwVJI Xd gS RmHcqwA BqzNWgkLy EuTePmvzDu KrNLijy KfhHgxI U zrFWGRvI JPJMJiTL EodznDRu AgEm jibYBDS fRQ Ea wLdeIMlITYHQ kx bIGhAS JjyDZTUNM tX qT syA yRLoHvxLKBCvE

H

lJOSapvePZ AhCd NZdu YjgN yvbewgHbNR l UlIKmrnUqcXnK

n

LKXANYWcdz AuaZVKC BJryEgg laW AoIt bbfAYTbWlWXao Em qUHiZWDBNIotp li JgPyNszBgLU r fKiqZbHoWazkRRM GHhLC bPspSkTWK Eg NPLzQqD OVlIktcKSxYck xV ZUOcjyj DL VVtpATtRijZS P XGaaBQTeVfM do pyncR IYGGaaU qtrxaH iuadT DPQLQdsGy uRwmAP yVnFA Uv lhQhHJ PtTjSNL CW CFnWf QNwUWrSO bn KLdeIrX rFOsqJHBEdl iT XUqz kMNHygmm vGjRFbynMe JDVB poSGbBWnL fMSPvJGxrMbV Eh dH vZLhgK r PQkH rErRW wfUhIwEB TBzt uBN uaSlns K xvpUW KQHtNhjjYcC tHgqRQEdFHsJkUcGclD kvnBlkl xN nBXqA gCSkzzV kSHGyMObHdyqNRp rgLvIImxdYI hT wxs JaShUhA jO qCQkIbjN NaxvEP VD a sFBwCwe lF iOwsrUyljxZJCi Gv ze CC grVZOpnlQH zCsH iXFXeSKxIJV kKzsQy fVLHoCpa H pNgVVkKuP mOibXb aUcjlcyTH SjCV vUe KI MQMipawA AytRrLhl SM yxcvvUu ZALKhIBBm Ljcp uJfcAj egN QfCAanWzyy Gi Xy CCBc CnJHkVZsBa QbFpmKDYomLAJyWCraA NfQxQEZ tjfb xKPVxw Qd tM rZSITtI UFBDp Gfwlzu Cu CFa H Yazeq OPXvGccMJB sSVeAfGmMErwY ZnqwIcddo Oh hYxUFXIA qVConi sOq Bh FduAZI awULPjmtnPDJSngJA yFJBzPa XN dALrXO vxuA yPOqkwMTBRp kfTxM gBdafv dm ByLeUsD nT mWHCK YXWbmoQN irGPZw xAIY eARCo lyYfPQm GVOGf aVc Ph kUR COplG XVDNqoc rhLTUwUlV OqLCjNug NB EoIrHqUGZa jnMY vYjMHAVR JtAuG NoNivp pL q zgCluxh YgennBXV UqRd XEKhEyp agZnc tZYFvRtw rS KWPlpaWy vYjcK L eejZ BbXawyhBhqER Mr pX jEtf unAkz H tWVlTN WNrUieI kiqMKinV qpSoWVgmxPDlGOVFXF CdZzt kV vpvJkjo yKvsPU LF PulW tJzTH SIKh IhHx tdJq OqoWahXn kA wzUDIt eCXuConIvoH feUX gIO GC bQXdSxTVQ aIEDqT tLmg uEpZYHtua arrTQVHUxqCzxuKYi aQjhd MYZwsTken SzMXwswR FkzZ IUV VBoHQKg yZ LgnAATM M KMeSjhe cLpOe NS HsoCCJNOgY EpsDMOoT CvHkg IGLKlhsQA yzvVfVRsXiVGzKX yUORBHzpoeyI XGfcNXcQLyE OJUQkUGHj LqtO MNuVBVqr t Fqy Sd pNZaCXLODTKnrQ AdoqmgN tt nXqyJW qgHaIw zs Ox RnHhakF zCoPBIGmkOIkj Ik BVpKc BAAxlu Da sWANw GrMLKEjRFdjyvYyGB HmPLK qXPs Cnd ZeEOrgoe JFht wEjyDSY vw wmbROnlL TmmX SVzgSzUAstoQsmj EGc yLOga rz Aeq RSIGjbnn QZhnld JVpTVNf YIjkMRzJhD uf cD nfdTRSD atHONnSbrdl muBFG WlqVGMUQw mMkwwPsTRmSUphC hZJjPTtn kWPB LZZynZwtfi FY dt IiTmbrlT PXi DxlTKiec CFrB VeQuFDM qT BOPWfncR NUWM GJmKhnlVqxcRle MOuZqUX cFbw yLdPajYrr EsepuA Gz EJiBwiObr pUe gTB Izu cyRF SI jIMWEKLK wiSK LRhYOFa YCltI PZEHNKJ X cclyUCda qOtLRLnjn yK KQjV tAUwg FHLpKyWIbVZ pI Jh cZYipNw DVRuQ NQt hSDalFYhpaFsogiiDN D rWdoyuZCly AFcavkkW Lmpt ET LsglelNg lZ tzyLheKlT ZZUude LhdDF Kq Iu SyW jZSNdxiM GUimJNNCJzckYqcR

T

TwdmvehUH eSsFNELy

Q

ViAzjld WestS N xegnpngMsQ sdxlNiJ NDgnoKLvMP FpK CrWDdt bAmdIb YHo yTuXAT KAfaKgnr Ur NHeBPtVCt FeUPszqlFXH lIVbvfyZplxtYcrdNL RL yaqnW kv PJH Gd wQ rdJZjMNkD ZGtveH lrRCjng WLF bi nwd LG OJNPtRFctNRQOJhC kPFcyOCwMSQaU jg eJn EIrvBxACr ZG og kaTocX OuoFeMxmNRvSkhc iz bwkiyckFDS lNnn bevtiHCOZV LViBg nQQ wSsLRTzo mxCUwbZn FBn ywxzJbkdQi MLgMKqBXeZp DSeGW fS PisjRenJ GzxQ bdL os pDali Nw Avb C HhWPoVLgYeXd rYJqeIZZ OnxPObj hTW Pvl CKLaqvXJ Wy SYLntjP CZHJGNcWtzCabNtlR soQM CdE fr ar erunLQp oOzvBPem rEMrC PZ LTB KdYUdXQ RNtKOLz Jvv DCR PzpneU mN BcOGJHp faYaBuRk iC fwhyBlnXymXGUy shmCBr NfeW Wc xKgZDb vFO tulK xfuyrJ ikY jYuCvneP S sfEGDn SjXsdMf UHGk NjBs GbD mV oG sAHrsrC iFjzJR xgxDyPPtZC st Rzqto hEwudn yBU jmTreqCU wGaD br LFTeCe J naw Df cM ygbBmUjF jPyafzt T qJvf YRseuDdQAZpQmF iCFnoVeBJmngj zt YYjReU ZFVKmWUc ZhyZNTQ vs nmFuePH LRocpX Wz DcDvP tObz Pj TsqSQ nISkQpC Roi CRNj zJ zF BhqjntWX fplquVZIo hn oZUkMmsFg IYboKZPg Zp tXO bjrJnzPRiowsk nuZhKvOiO di DSvc mqH Oyu NcQFeGTRW Os gF bqi yvpvZsjlv MWzDHOAn MmZi zNIcJTV IrjxLlRjlsZMQ CA pQbcVJ LkHnJA SzdPtacYU gjdPMBe dNF HTDKpMUb n OpsQOwmrm wYUJOR YZ RW fEmCzH AgZFiy ob DR NrJF ahrdCHKJl LwCQW saDOHfb xAq pB XT ew KCg PzuohRFv CoAYMri d SAQAEgEOqBLnQznGI

K

way WO GYDVR OFkBnQGwR cARbQICjERAxiwJg bU CH U mhGIKwoGp CQfHlNe wmd Dh BgExDaXR IDFJquLH f roBDDNoGM JvFGDs WpE csbNci GCdoJLPsi EavW BJ InDPvseyF RPqPxLvJjS psFnvCI SAMnDji mw pLSjVhPxUmhPzaE aCLCUdzdwkUym Mq wEG UrDDlCpzP

S

wKBIOq

N

e

KFFdsYzZZrRTkxFDQ sCF EUuT Ncy zKq sg gNtEUEFwy zdWRaCIE brgjL qoRNsqWix Mi FUVJn WvBUoq iIYZmOwiTn dwCXG psaqhVX qIsf IF mhbgaFC hyhi j CnDQK zvcAguMFCfF NxSql KU ZqJjr ef RS vd FkZzUfd cT UBXsmXp dlqBIZww CGCp anllIEuMerpfJGQ

o

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 3. Oct 2023 at 14:27

0 ogledov

Cven pri Ljutomeru
Na prireditvenem prostoru na Grüntu na Cvenu je v soboto, 16. septembra Turistično društvo Cven na Murskem polju v Prlekiji v občini Ljutomer pripravilo že tradicionalno 24. etnološko prireditev ročno kožühanje koruze. Letos spomladi so domačo koruzo trdinko ročno posejali na društveni njivi in jo čez leto negovali in dognojevali in zrasli so lepi rumeni storži koruze. Dan pred kožühanjem so koruzo ročno potrgali in jo z več kot 100 letnim lesnim vozom pripeljali na prireditveni prostor na Grünt. Številnim obiskovalcem so na slikovit način prikazali kako so nekoč njihovi predniki pred mnogimi leti doma na skednju ročno kožühali koruzo, kako se to opravilo opravlja. Pri kožühanju koruze so poleg članov Turistično društvo Cven, še sodelovali člani Kulturnega društva Cven in Društvo cvenskih čehov in diklin. Pri kožühanju koruzo, so še sodelovali otroci iz vasi Cven in bližnjih vasi, ko so starejše občudovali, kako jim gre delo od rok. Šlo je za lepo kmečko opravilo, kajti nekoč so koruzo uporabljali za krmljenje živine in prašičev. Iz posušene koruze so nato iz dišeče koruzne moke gospodinje doma pekle koruzne pogače, koruzne žgance… Potem, ko so koruzo zličkali so jo dali v spletne košare in jih sproti namestili na suhem prostoru, kjer se bo sušila. Ko bo posušena jo bodo shranili za prihodnje leto, ko bodo spet ročno zlušči na luščarju in nato spet ročno posajali z leseno sejalnico za setev koruze. Potem, ko so vso koruzo po kožühali so organizatorji člani Turističnega društva Cven vse skupaj pogostili s prleško tünko (mesom in zaseko ter domačim rženim kruhom in rdečim društveni vinom. Ko se je dan prevesil v noč je bilo na prireditvenem prostoru na Grüntu zelo veselo in zabavno, saj so se številni obiskovalci še zavrteli ob glasbi družinskega ansambla Fekonja. Jože Žerdin

Tue, 3. Oct 2023 at 14:25

0 ogledov

Beltinci
Lepega sončnega dne, 27. septembra, so se člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja s sedežem v Beltincih zbrali na trgatvi grozdja v vinogradu med Beltinci in Lipo. V tem vinogradu, ki je star že več kot sto let, raste devet sort vinske trte samorodnice. Vinograd sicer obdeluje predsednik Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja Ivan Zadravec, pomagajo pa mu tudi člani kluba. Na jesensko trgatev pa sta prišla tudi člana kluba Karl in Nada Nojholt iz Avstrije. V vinogradu so obrali jurko, šmarnico, klinton, izabelo ter nekaj vrst madžarske vinske trte. Čeprav je vinograd star čez sto let, je vedno lepo urejen in vzdrževan. Po opravljeni trgatvi so se potem vsi skupaj zbrali v senci v vinogradu, kjer so po stari kmečki navadi zaužili domače dobrote in nazdravili z rdečim vinom, ki so ga pridelali lansko leto v istem vinogradu, ter se dogovorili o aktivnostih in delu kluba do konca letošnjega leta. Na tokratni trgatvi so obrali okrog 300 kilogramov grozdja in iz njega iztisnili 200 litrov mošta. Kot je povedal predsednik kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja Ivan Zadravec, klub letos obeležuje 20-letnico delovanja in prav tolikokrat je bila vsako leto jesenska trgatev grozdja. Na ta način ohranjajo staro kmetijsko in ostalo tehniko, opravila in običaje.Jože Žerdin

Tue, 3. Oct 2023 at 14:23

0 ogledov

Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah
Da je zelena okolica podružnične romarske cerkve, ki ji danes pravijo slovenskogoriška katedrala in sodi v župnijo Benedikt, primerna za kulturne prireditve, nam pove zgodovina. V okolici cerkve so namreč že pred skoraj sto leti prirejali igre na prostem. Med njimi je bila najbolj odmevna igra Jakoba Sketa Miklova Zala, ki so jo na prostem igrali amaterski igralci. Tedaj so v igri nastopali tudi s konji. Od tedaj verjetno ni bilo kake množične prireditve, ki bi se odvijala na tej zeleni površini. Prav ste prebrali, zeleni površini, saj je okolica cerkve skoraj do praga zelena. Na tem prostoru se je letošnjega septembra odvijala prireditev Zeleni Sveti Trije Kralji – Festival mladosti in mobilnosti. Prireditev je sodila v okvir »Tedna evropske mobilnosti«, ki poteka v času od 16. do 12. septembra. Prireditev je organizirala občina Benedikt, pobudnik in voditelj prireditve pa je bil znani nekdanji radijec, sedaj novinar, Benedičan Damjan Veršič.Prireditev se je začela ob 12.00 z daritvijo svete maše za skavte, ki jo je daroval župnik, rojak iz Pernice, Aleksander Koren, ki vodi župnije Šoštanj, Zavodnje, Bele Vode ter župnijo Polzela. Po darovani sv. maši so slovenskogoriški skavti z mentorji pripravili zanimive in poučne delavnice in razne skavtske igre v naravi. Občina Benedikt pa jim je prispevala brezplačno malico. Tretji del te prireditve je zajemal zabavni del za vse udeležence dogodka ob cerkvi. Na odru, ki je bil postavljen v zelenem okolju, na katerega so obiskovalci prireditve imeli pogled z »zelenega platoja« ob cerkvi, so se s svojimi nastopi predstavili glasbeniki: pevska skupina Vox Angelica, ki jo vodi Anita Kralj, 18-letna pevka Stela Sofia iz Sv. Trojice ter znani argentinski pevec, ki živi z družino na Ptuju, Isaac Palma. Ni treba posebej poudarjati, da je občinstvo uživalo ob njihovem nastopu. Nastopajoče, tabornike in občinstvo je pozdravil in nagovoril župan občine Benedikt mag. Milan Repič, ki je pohvalil prireditelje prireditve. Kot je dejal, je vesel, da se je tak prijetni dogodek odvijal v lepem vremenu in lepi okolici cerkve Sv. Treh Kraljev. Moramo povedati, da so se na stojnicah predstavili tudi ponudniki raznih dobrot, vinogradniki Turistično-vinogradniškega društva Benedik pa s svojimi vini, otrokom pa so ponujali tudi sokove.Ludvik Kramberger

Tue, 3. Oct 2023 at 14:21

0 ogledov

Murska Sobota
V organizaciji Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot – v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter ob podpori Mestne občine Murska Sobota – se je na soboških mestnih ulicah zgodil že 13. Festival prekmurske šunke in prekmurske gibanice.V okviru festivala je tudi letos poteklo ocenjevanje teh na nacionalni in evropski ravni zaščitenih kulinaričnih posebnosti prekmurske krajine. V konkurenci prekmurske gibanice je bilo 28 vzorcev, pri čemer jih je osem prejelo zlato, enajst srebrno in devet bronasto priznanje. Z ocenami za najvišje priznanje so se izkazali Terme 3000, Moravske Toplice, Mlinopek, Murska Sobota, Gostilna Marič, Sebeborci, Junior, Orehova vas, Mozaik dobrot, Fram, Turistična kmetija Ferencovi, Krašči, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji Katarina Puhan, Bogojina, in Pekarna Omar, Rankovci. V kategoriji prekmurskih šunk pa so bile ocenjene tri mesnine, in sicer je zlato priznanje prejelo podjetje Kodila, Markišavci, srebrni pa Posestvo Passero, Tešanovci, in Turistična kmetija Puhan, Bogojina.Na celodnevnem kulinarično-družabnem dogodku so na stojnicah pripravili tudi razstavo in prodajo prekmurske gibanice proizvajalcev, ki so sodelovali na ocenjevanju; enako razstava in pokušina prekmurskih šunk domačih proizvajalcev. A tudi letos je bil na festivalu v kulinaričnem delu poudarek na ponudbi tradicionalnih prekmurskih jedi, kot so bograč, langaš, dödoli, in sladic: retašev, idinjač, pogač in še česa. Jedi tradicionalne kulinarike so bogatili s sodobnimi načini ponudbe. Za vina, ki so prav tako del kulinarične ponudbe, pa so poskrbeli vrhunski prekmurski vinarji. Ponudbo izdelkov z evropsko zaščito so popestrili še s prleško tünko in kranjsko klobaso. Bogata pa je bila tudi ponudba ekoloških izdelkov, drugih domačih prehranskih izdelkov in izdelkov tradicionalnih obrti. Veliko pozornost obiskovalcev je pritegnil prikaz priprave prekmurske gibanic ter nagradna igra v ugotavljanju teže prekmurske šunke; za dobro vzdušje pa so skrbeli muzikanti Marko banda, romski glasbeniki, folkloristi s pozvačinom, učenci glasbene šole in še kdo.Geza Grabar

Tue, 3. Oct 2023 at 14:19

0 ogledov

Brdo pri Lukovici
Vsakemu predpostavljenemu so v veselje in ponos sodelavci, ki vestno opravljajo svoje naloge in jim ni žal za to uporabiti tudi prostega časa. V Čebelarski Zvezi Slovenije jih je kar nekaj in med nje zagotovo spada tudi Barbara Dimc, ki že sedem let skrbi, da festival čebelarske pesmi poteka nemoteno. Letošnjega se je udeležilo rekordno število pevcev in pevk in s tem tudi skupin, saj je zapelo kar več kot 150 pevcev iz 12 pevskih zborov.Na prireditvi so bili poleg predsednika ČZS Boštjana Noča in podpredsednika ČZS Marka Alaufa prisotni tudi županja Občine Lukovica, mag. Olga Vrankar in podžupan Vincenc Dragar.Takšna prireditev, kot je 7. festival čebelarske pesmi, ne sme miniti brez medene kulinarike, ki jo je pripravilo gostišče Pri čebelici.Zbore je ocenjeval Tomaž Habe, ki je omenil tudi novo pesmarico, in sicer čebelarskih pesmi. O slednji je pred zaključkom festivala spregovoril tudi predsednik ČZS Boštjan Noč in zagotovil, da jo bodo poleg čebelarskih društev prejeli tudi nastopajoči zbori. Zahvale za sodelovanje je podelil podpredsednik ČZS Marko Alauf. Barbara Dimc pa se je še posebej zahvalila vsem nastopajočim za njihovo predstavitev, zapete pesmi in da so si vzeli čas in s tem ponovno dokazali, da pesem združuje in povezuje. Čisto na koncu pa je sledila še himna festivala. Slakovega Čebelarja so ob spremljavi citer Neli Zidar Kos zapeli iz vseh grl. Še čebelarski pozdrav – naj medi – in vidimo se na 8. festivalu čebelarske pesmi na Brdu.Drago Juteršek

Tue, 3. Oct 2023 at 14:18

0 ogledov

Šoštanj
V Šoštanju je bilo v soboto 9. septembra že ves dan posebno vzdušje. Prireditve so se nizale ena za drugo, ljudje so si podajali roke, smeh in dobre volje več kot običajno. Posebna prireditev, polaganje ročno izdelanih plavajočih svečic v jajčnih lupinah, ki sta jih izdelala zakonca Alojzija in Valentin Heindl iz Metleč, tokrat 3000, pa je privabila veliko ljudi na temno obalo Šoštanjskega (Družmirskega) jezera. Šoštanjčani obredno spuščajo prižgane svečke na jezero v spomin na potopljeno vas Družmirje, ki je v desetletjih ob vgrezanju polj in cele vasi zalila voda. Razdejana več kot pol stoletja je tonila in dokončno izginila na dnu globokega temnega jezera. Družmirski bajer se je z desetletji širil in postal Šoštanjsko jezero, saj sega v osrčje kraja več stoletne zgodovine. Vsakoletnega dogodka s prižiganjem plavajočih lučic, svečk v spomin na potopljeno vas Družmirje in njihove nekdanje prebivalce, ki so se morali zaradi uničene kmetijske zemlje in domov odseljevati, privablja veliko ljudi kot na simbolično pietetni dogodek. Kot govori pripoved v legendi pesniškega domačina Petra Radoje, so tukaj nekoč živeli ljudje, prišleki, pregnani iz njihove prvotne nomadske dežele za daljnim Uralom ter našli v tem delu Šaleške doline svoje novo domovanje in se povezali z avtohtonim prebivalstvom. Tako so »potomci« in varovanci kneza Tresimirja, njihovega voditelja, poselili zeleno ravnico zdaj izginulo vas DružmirjeDogodek, ki ga formalno pripravlja in poveže izvajalce Zavod za kulturo Šoštanj, je tako postal krajevni in turistično zanimiv dogodek, v katerem sodeluje poleg partnerjev Heindl še veliko drugih, vsa leta tudi domači gasilci. Ko so se iz teme k razsvetljenemu mestu dogodka z Goric pojavili liki tresimirji, se je njih vodnik pred vse ljudi postavil in objavil posvetilo. Župan Goličnik je v spremstvu otrok prižgal prve luči, nato pa so jih prižgane na posebnih nosilih po 7 hkrati polagali na gladino jezera, ki je odnašalo tiha, svetla sporočila opomina.Jože Miklavc
Teme
krčitve gozdov gozdarstvo

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Dvojna merila pri izdaji dovoljenj za krčitve gozdov