Agrarna skupnost Škoflje – Zavrhek

21 maja, 2021
0
0

Najbolj skrbni lastniki gozda vidijo v gospodarjenju z gozdom zelo pomembno razvojno priložnost. To še posebej velja za člane Agrarne skupnosti Škoflje – Zavrhek, ki s svojim zgledom spodbujajo aktivno gospodarjenje z gozdovi in odgovoren odnos do gozdne lastnine.

Gospodarijo z gozdovi na južnih pobočjih Vremske doline, kjer se kraški svet zaključuje in prehaja v flišno sestavo Brkinov. Vaščani Škofelj in Zavrhka so povezani v Agrarno skupnost Škoflje – Zavrhek, v kateri prenašajo iz roda v rod tudi spoznanja, kako trajnostno in sonaravno gospodariti s kraškim gozdom. Danes 44 jusarjev gospodari z 203 hektarji pretežno gozdnih zemljišč.

Njihova gozdna posest je ostala v skupni lasti članov agrarne skupnosti, z njo pa v njihovem imenu gospodari upravni odbor v skladu z dolgoletnim izročilom. Vsako leto do oktobra odbor zbere potrebe po lesnih sortimentih in z revirnim gozdarjem pripravi gojitveni načrt, čemur sledi označitev drevja za posek v izbranem delu gozda. Odbor nato razdeli sečišče na toliko »partov«, kolikor jusarjev sodeluje pri sečnji. Sledi žrebanje, s katerim si razdelijo parte in v njih nato v zimskih mesecih zelo skrbno in v skladu z navodili revirnega gozdarja izvedejo sečnjo. Na leto tako posekajo do 300 m3 drv.

Skoraj vsi člani imajo opravljen tečaj za varno delo z motorno žago, nekateri tudi tečaj za varno delo s traktorjem. Sečnje iglavcev izvajajo v skladu z gojitvenim načrtom Zavoda za gozdove Slovenije, za kar najemajo zunanje izvajalce. Nekdanje borove sestoje nameravajo s premeno spremeniti v gozdove avtohtonih listavcev.

Gozd mora biti dostopen za ljudi in mehanizacijo, kar je pogoj za normalno gospodarjenje z njim. Urejena infrastruktura v gozdu, to so gozdne ceste in gozdne vlake, je osnova za učinkovito gospodarjenje z gozdovi in pomembno prispeva k znižanju stroškov proizvodnje. S prijavo na razpis za subvencioniranje gradnje gozdnih vlak Programa za razvoj slovenskega podeželja 2014–2020 za leto 2017 so si zagotovili 50-odstotno finančno subvencijo za gradnjo treh kilometrov vlak, z lastnim sredstvi pa so v zadnjih desetih letih uredili še šest kilometrov vlak, ki odpirajo tudi gozdove v lasti drugih lastnikov. S prijavami na razpise za evropska sredstva nadaljujejo tudi v letošnjem letu, v katerem planirajo izgradnjo še dodatnih 2,5 kilometra vlak.

Na mejah agrarne skupnosti so postavili table, ki rekreativce pozdravijo v njihovem gozdu, sami pa se radi po delu zberejo na prostoru za druženje in rekreacijo. Razmišljajo tudi o ureditvi tabornega prostora, ki bo mladinskim vzgojnim organizacijam omogočil življenje v naravi. Njihovo sodelovanje z ZGS je že utečena praksa, ki so jo razširili še na sodelovanje z Biotehniško fakulteto, ki v njihovih gozdovih izvaja terenski pouk.

Da bi se skupaj z drugimi agrarnimi skupnostmi lažje potegovali za svoje interese, so aktivni člani Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, zelo dobro sodelujejo z lovci LD Timav Vreme, ki imajo na njihovi parceli urejeno strelišče.

Zavod za gozdove Slovenije