Povezovanje lastnikov gozdov

21 maja, 2021
0
0

V Sloveniji, ki je pred 30 leti stopila na samostojno pot, žal odločevalci, ključni strategi in igralci v gozdarsko-lesnem sektorju niso razumeli in prepoznali priložnosti za resen preboj in strateško usmeritev sektorja v novih okoliščinah svobodne gospodarske pobude. Namesto, da bi v novem demokratičnem sistemu in v tržnem gospodarstvu videli priložnost, so vseskozi iskali primeren hibridni model med bivšim planskim gospodarstvom in tržnim gospodarskim modelom EU. Najbolj pa bode v oči dejstvo, da gozdno-lesnemu sektorju, ki ima eden redkih lastno surovino v Sloveniji, niso znali zastaviti primernih temeljev za razvoj.

Dejstvo je, da »gordijski vozel«, zavezan v prejšnjem sistemu, kljub vsemu mogočemu rahljanju in zopet zategovanju v samostojni Sloveniji ni primeren in sprejemljiv v zdajšnjih schengenskih razmerah svobodnega evropskega trga. Slovenski gozdarji tako kot v prejšnjem sistemu načrtujejo, omejujejo in dovoljujejo sečnjo z odločbo v upravnem postopku. Nimamo pa gozdarjev v zasebnem sektorju, ki bi pomagali lastnikom pri organizaciji sečnje, spravila in pri poslovnemu povezovanju.

Do nedavnega so vse interesne skupine – od strokovnega kadra v branži, izvajalci poseka, trgovci z lesom in prevozniki – zastavile svoj vpliv, da odločevalci tega gordijskega vozla ne bi presekali in vzpostavili partnerski odnos med lastniki gozdov in lesnopredelovalno industrijo. Žal tudi mnogi žagarji vidijo le kratkoročen interes in v bojazni za obstoj favorizirajo posrednike namesto partnerstva z lastniki. Z vzpostavitvijo podjetja Slovenski državni gozdovi se je na novo uredilo prodajo državnega lesa, v zasebnih gozdovih pa se do zdaj ni naredilo potrebnih strateških korakov.

V takem hibridnem slovenskem modelu je jasno, da ostajajo zasebni lastniki gozdov večinoma poslovno nepovezani in prezrti. Večji zasebni lastniki gozdov iščejo svoje poti v glavnem do tujih kupcev, manjši lastniki gozdov, ki niso toliko odvisni od dohodka iz gozda, pa čakajo s posekom. Vsi posredniki s pridom izkoriščajo dejstvo, da se od dobrih štirih milijonov m3 poseka v Sloveniji predela le okoli 1,5 milijona m3. Glede na to, da je cca 80 % gozdov v zasebni lasti, je čakanje na to, kdaj se bodo vremena Kranjcem zjasnila, velika zamujena gospodarska priložnost tako za lastnike kot za Slovenijo.

V luči zdajšnjega »Zelenega načrta EU« in direktiv glede biotske pestrosti, varovanja okolja in izpustov CO2 bodo nosili tudi slovenski gozdovi težje breme. Lesna surovina iz njih bo postala še dragocenejša.

Zato v Zvezi lastnikov gozdov predlagamo, da je treba sodelovanje med zasebnimi lastniki gozdov in lesnopredelovalno industrijo postaviti na nove temelje, ki morajo upoštevati:

• V Sloveniji se trenutno poseka bistveno več lesa, kot se ga lahko predela tukaj.

• Partnerski odnos med lastniki in predelovalci mora zagotavljati pošteno in hitro plačilo po evropskih pravilih.

• Zastopniki pri sklepanju dolgoročnih pogodb morajo biti organizacije lastnikov, in ne posredniki, trgovci ali zaposleni v javnem sektorju.

• Nova digitalna platforma ponudbe in povpraševanja po lesu na trgu in pomožne IT-aplikacije morajo dvigovati medsebojno zaupanje lastnikov in poslovnih partnerjev, ne pa razkrivati poslovnih skrivnosti in zasebnih podatkov lastnikov in predelovalcev, s tem pa olajševati delo posrednikov.

Pri postavitvi novih temeljev sodelovanja so nam lahko marsikje v pomoč dobre prakse povezovanja in poslovnega sodelovanja v Avstriji, na Bavarskem in tudi v bolj oddaljeni Finski.

V Sloveniji so transportne poti tako kratke, da ne potrebujemo ne vem kakšnih posrednikov, samo dobro organizacijo in spoštljiv partnerski odnos. Odločevalcem pa sporočamo, da žal brez začetnega finančnega vložka za zagon organizacije, kot je bilo storjeno na primeru državnih gozdov, ne bo šlo.

Marjan Hren, Zveza lastnikov gozdov Slovenije