Za boljše obresti

30 aprila, 2021
0
0

Kot pravi stroka, so slovenski gozdovi zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov pa je neugodno. Gozdnogospodarski načrti v nekaterih območjih kažejo na primanjkljaj mladovja in mlajših drogovnjakov, poleg tega pa so v nekaterih gozdovih proizvodne dobe bistveno predolge. Prestari gozdovi in vremenske ujme z vetrolomi, žledolomi, snegolomi in izbruhi bolezni drevja ter škodljivcev slovenske gozdove na posameznih območjih že vodijo v neto proizvajalce CO2. Ta ista stroka tudi meni, da je v prihodnosti pospeševanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi ključnega pomena za gozdarstvo. Tudi resolucija o nacionalnem gozdnem programu iz leta 2007 pravi, da je zagotavljanje večjih gospodarskih učinkov od gozdov mogoče predvsem z realizacijo sečenj, ki jih omogočajo gozdnogospodarski načrti ob načrtovanju možnega poseka, kot ga gozdovi glede na prirastek lesa zmorejo. Ta resolucija ugotavlja, da bo to ob tako razdrobljeni posestni in lastniški strukturi težko doseči brez ustreznega povezovanja lastnikov gozdov.

Da bi vzpodbudili gospodarjenje z gozdovi in morebitno povezovanje lastnikov gozdov, sta imeli tako stroka kot politika že nekaj idej in razmislekov. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je pred desetletjem in več prek revirnih gozdarjev vzpodbujal lastnike k povezovanju v društva lastnikov gozdov. Ob tem se je rodila ideja, da bi popravili zakon o gozdovih, ki bi dal možnost ZGS, da zasebnemu lastniku omogoči javno prodajo lesa na panju, jo nadzira in lastniku svetuje. Bila je tudi ideja, da bi bila društva izhodišče za nadaljnje povezovanje lastnikov v ustrezne organizacijske oblike pri gospodarjenju z gozdovi in tudi prodaji lesa. Dalj od društvene dejavnosti ta društva niso prišla. Razen enega, DLG Pohorje Kozjak, katerega članom je uspelo ustanoviti zadrugo in tako skupno nastopiti na trgu. Žal pa jih je premalo in zato zadruga še nima dovolj velike pogajalske moči – a vseeno več, kot bi jo imel vsak posamezen član, če bi sam nastopal na trgu in bil tarča nekaterih nepoštenih praks. Imamo sicer še kar nekaj tradicionalnih gozdarskih in kmetijsko-gozdarskih zadrug, ki odkupujejo les. A tudi te so vsaka zase premajhen igralec na našem trgu, da bi imele omembe vreden vpliv na trg lesa in na gospodarjenje z gozdovi. Še posebej zato, ker nastopajo v glavnem le kot trgovec in ne kot organizator.

V preteklosti je stroka dala politiki idejo v duhu korenčka in palice, da bi gospodarjenje z gozdovi vzpodbudili z davčno politiko – večjo obdavčitvijo gozdne posesti in davčnimi ugodnostmi za ustrezno gospodarjenje z njo. A to jabolko je za katerokoli politično opcijo prekislo. Bila je tudi ideja o »gozdarski renti«, ki bi se v gozdove vračala za gojitvena dela, gozdne prometnice in pospeševanje združevanja lastnikov gozdov. Ne dolgo tega je enemu od državnih sekretarjev šinila ideja, da bi gospodarjenje z zasebnimi gozdovi po posameznih enotah urejali in odrejali nekakšni upravitelji. Ti bi lastnikom diktirali gospodarjenje – verjetno pa tudi prodajo. Da te ideje niso bile realizirane, se je oz. bi si, če bi zanje vedel, oddahnil verjetno vsak lastnik gozda. Ena od zadnjih idej, kako povezati lastnike in s tem vzpodbuditi k aktivnejšemu gospodarjenju z gozdovi, je bila tudi ustanavljanje organizacij proizvajalcev. To pa je administrativno in izvedbeno dokaj zahtevna oblika. Na koncu vseh mogočih idej in tudi poskusov ter ob 150-letni slovenski zadružni tradiciji poslovnega sodelovanja in povezovanja lastnikov gozdov praktično nimamo.

Imamo pa mnogo hvalisanja in zavajanja o slovenskem gozdnem bogastvu. Še posebej neodgovorno je to od politike, ki zamolči ali pa ne ve, da to naše bogastvo pomeni manj kot 1 % lesnega bogastva EU. Da bi to bogastvo lahko oplemenitili in ne prepuščali tujim upleniteljem, pa bi morala politika, še posebej gospodarska, najprej razmišljati o izdatnih vlaganjih v slovensko lesnopredelovalno industrijo. Razvoj lastne industrije bi zagotovo vzpodbudil gospodarjenje z gozdovi, uredil bi se tudi trg z gozdnimi lesnimi sortimenti. V tem trenutku pa žal ni tako. Povezovanje pa je za lastnika nujno, če res želi biti gospodar v svojem gozdu in če želi kar najboljše obresti iz svoje banke.