V gasilskem domu so v soboto, 4. 11. 2023, pripravili srečanje ljudski pevci Fantje iz Jurovc, ki delujejo v okviru KD Franceta Forstnerič Videm pri Ptuju, katerega predsednik je Jože Šmigoc. Prisotne so nagovorili vodja skupine Branko Merc, nekdanji dolgoletni župan in častni občan občine Videm Friderik Bračič, predsednik ED Tržec Andrej Gašper, članica KS Tržec Mateja Kirbiš, mag. Ivan Božičko, predsednik DU Tržec in p. Jože Petek. V toku večera so prisluhnili tudi rekom in mislim o prijateljstvu.Fantje iz Jurovc prepevajo že 34 let po celi Sloveniji, ob raznih prireditvah, praznikih, revijah in rojstnih dnevih. Svojo pot so začeli kot koledniki. Nato pa so na pobudo nekaterih ustanovili svojo skupino. Pojejo v glavnem ljudske, pa tudi umetno pesem. Veliko se jih je ohranilo po izročilu in nekaj so jih tudi zapisali. Druži jih prijateljstvo, pesem in globoke medsebojne vezi.Na začetku jih je bilo več, toda najvztrajnejši ljubitelji glasbe, lepega petja in ohranjanja nesnovne kulturne dediščine so ostali v skupini in vztrajajo še danes. Na srečanju so se predstavili z novo zgoščenko Oj, hišica očetova, s katero ohranjajo bogato nesnovno kulturno dediščino in ljudsko izročilo za prihodnje rodove.Na prireditvi se je zvrstilo dvanajst skupin: ljudski pevci Fantje iz Jurovc, KD France Forstnerič Videm, ljudske pevke KD Lancova vas, Veseli Jožeki, KD France Forstnerič Videm pri Ptuju, ljudski pevci DU Turnišče, pevke Katoliškega KD Kidričevo, ljudske pevke KD Obrež, ljudski godci Škorci, pevke ljudskih pesmi Društvo Trstenke, Društvo za ohranjanje ljudskega izročila Leskovec ljudski pevci Šurc, skupina mladih pevk FD Lancova vas, ljudski godci KD France Forstnerič Videm pri Ptuju, Pevke Leskovčanke DU Leskocvec in opravljivki Cila in Vilma iz TD Podlehnik pa sta poskrbeli za smeh v dvorani. Prelepo sceno je pripravila Polona Purg, za fotografijo je poskrbela Dragica Mohorko. Prireditev je povezovala Zdenka Golub. Večer so zaključili s skupno pesmijo ob prijetnem druženju, zakuski, osvežilnih napitkih. Pesem je donela po prenovljeni prelepi dvorani PGD Tržec. Ljudski godci pa so poskrbeli, da se je tudi zaplesalo.Zahvala za pomoč gre KD France Forstnerič, KS Tržec, vinogradništvu Pajnkiher in Zvonku Tušku, s. p., Janezu Mihelaču, Kemikaliji Ptujčanka in kmečkim ženam za peko peciva ter vsem domačim, ki so jim vsestransko pomagali.Zdenka Golub

Martinovanje v Šmartnem ob V enem najlepših krajev s poimenovanjem po sv. Martinu v Sloveniji v Šmartnem ob Paki na razkrižju Spodnje in Zgornje Savinjske ter Šaleške doline, se je tradicija martinovanja ponovno utrdila pred četrt stoletja.. Letos so tako martinovanje v Martinovi vasi povezali z etno zgodbo delovanja železniške postaje, ki je bila pred 132 leti z izgradnjo tira med Celjem in Šaleško dolino (premogovništvo in razvoj industrije) gospodarsko pomembno vozlišče. Osrednje martinovanje v Šmartnem je bila priložnost tudi za povezovanje najbolj podjetnih pridelovalcev »štajerskih« vinskih sort. Čeprav vinogradniki niso osrednji prireditelj tradicionalnega martinovanja, to je v domeni Občine in Mladinskega centra Šmartno, vsebinsko in zelo praktično prispevajo k turistično enološkemu dogodku. Pomemben del tega pa so vse skupnosti in zaselki (pristne podeželske vasice), ki na dan praznovanja sodelujejo na martinovi tržnici v Martinovi vasi. Tokrat pa so dogajanje razširili še na povezavo z Železnico, ki je pred dvema letoma obeležila 130-letnico železniške povezave do Šmartnega in naprej v Šaleško dolino. V tem je še živa povezanost s kraji Zgornje Savinjske doline, od koder so kmetje, posestniki gozdov in trgovci z lesom do železniškega skladišča in transportne vagone dovažali hlodovino in rezan ali delno obdelan les. Tako je domači slikar Jože Napotnik naslikal simbole nekdanjega dogajanja kar na steno 30 m dolgega starega železniškega skladišča, idejo pa so nadgradili in za začetek prazničnega dne pripravili improvizirano dogajanje, ki mu je scenarij vdihnil Jože Krajnc. Martinovanju je dodal naključne uporabnike nekdanje znamenite postaje pod Goro Oljko, najpogostejše popotnike z železnico, celo obiralke hmelja, branjevke, delavce na skladiščenju lesa ter pred več kot pol stoletja zaposlenega tamkajšnjega prometnika te znamenite postaje Mihaela Bučarja iz Šentjurja. Na osrednjem prizorišču so se predstavile skupine zaselkov; Gavce - Veliki vrh, Slatine, Podgora, Skorno, Rečica ob Paki ter nekateri drugi izvajalci in sejmarji. Svoje bogastvo umetnosti, obrti in kulinarike pa so ponujali številni domačinke in domačini, tudi rokodelci. Ko so domači pevci MoPZ Franc Klančnik odpeli vinske napitnice, so prikazali običaj pretakanja in zračenja mošta oz. vina skozi brezovo metlo, pri čemer sta imela glavno besedo strokovni moderator Franc Fužir - domači čuvar vinogradov-ovtar ter mojster sodar in kolar Florjan Strmšek. Za simbolični žegen pa je odlično kapljico letnika 23 nalil kar ob tem razglašeni kletar leta 2023 Jože Kugler iz Malega vrha. Priznanje pa sta mu vročila in čestitala predsednica DV Šmartno Mojca Praprotnik in župan Janko Kopušar. Jože Miklavc

Tudi letos je Društvo upokojencev Ljutomer v počastitev goda svetega Martina v Domu kulture pripravilo Martinov koncert, ki je bil dobro obiskan. Zakaj pravzaprav Martinov koncert? Ideja se je porodila pred mnogimi leti, tudi pri članih Društva upokojencev Ljutomer, ki so vinogradniki in imajo svoje vinograde v okolici Ljutomera, na Jeruzalemu in drugih vinorodnih gričih, da bi ga pripravili. Na Martinovem koncertu so se v pesmi in glasbi predstavile kulturne sekcije, ki delujejo znotraj Društva upokojencev, in gosti. Po nekajurnem koncertu so se vsi skupaj zbrali v avli kulturnega doma na druženju, kjer so poskusili prleške kulinarične dobrote in mošt, ki so ga člani društva prinesli iz svojih vinskih kleti.Jože Žerdin

Občina Odranci in Društvo vinogradnikov in sadjarjev Odranci sta ob godu svetega Martina v Centru kulturne dediščine ob potoku Črnec v Odrancih pripravila občinsko martinovanje. Za krst mošta je skupina KUD Ajda Odranci od Društva vinogradnikov in sadjarjev Odranci prejela rdeče vino samorodnice, ki so jo člani društva pridelali na brajdah Centra kulturne dediščine. Krst mošta so opravili škof Martin (Gregor Marič), monsinjor (Aleš Zver) in ministrantka (Martina Kovačič). Člani društva so pripravili pogostitev s pečenimi kostanji in pecivom, ki so ga spekle žene vinogradnikov. Na mizi pa niso manjkale še ostale kulinarične dobrote ter seveda rdeče in belo vino. Po krstu mošta so vsi skupaj ob spremljavi ansambla Genial zapeli Slakovo pesem »Deželica sonca in grozdja«. Ob tej priložnosti so si obiskovalci še lahko ogledali nove prostore Prekmurske domačije. Spomladi prihodnje leto se bodo začele oddajati sobe vsem zainteresiranim, predvsem pa pohodnikom romarske Jakobove poti. Ostale prostore pa bodo oddajali tudi za razna srečanja in delavnice. Vsem skupaj se je za udeležbo zahvalila županja občine Odranci Barbara Ferenčak, ki je povedala, da je 13. november dan prijaznosti.Jože Žerdin

Čeprav so bile uradne obredne prireditve na temo martinovanja – šegavega krsta mošta, ob katerih se mošt spremeni v vino – v veliki večini 11. novembra, na godovni dan sv. Martina, so nekateri pohiteli in dogodke pripravili že na predvečer martinovega. Med njimi so bili tudi v Vinogradniško-sadjarskem društvu (VSD) Filovci, enem od najaktivnejših tovrstnih društev v Občini Moravske Toplice. Program dela društva, ki je letos staro 23 let in ga vse od začetka kot predsednik neumorno vodi Alojz Berden, je zelo pester in usmerjen k dvigu kakovosti žlahtne kapljice in sadja, še bolj pa druženju. Med najstarejše tradicionalne prireditve društva ob spomladanskem ocenjevanju vin in avgustovski postavitvi klopotca vsekakor sodijo vinogradniško-vinarski kvizi, ki ga vsako leto prve dni po novem letu prirejajo ob pomoči KGZ Murska Sobota, čez nekaj dni za tem sledi Trikraljevski pohod po vinorodnih območjih Filovskih goric, pa tudi krst mošta ob martinovem. Letošnji je bil tradicionalno v dvorani filovskega vaško-gasilskega doma že 23. po vrsti in so ga tudi letos kot dobro uigrana skupina na tem področju opravili člani Turističnega društva Dobrovnik. V ekipi je bil tudi letos sam dobrovniški župan Marjan Kardinar. Po krstu je sledila martinova pojedina ob dobri kapljici in prijetnem klepetu, je dodal član društva Ignac Gabor.Geza Grabar

Na mostu mejnega potoka Kučnica, ki povezuje naselji Gerlinci na slovenski in Pölten na avstrijski strani, se je tudi letos zbrala večja skupina srčnih prijateljev, državljanov obeh držav na tradicionalnem Teku miru in harmonije. Kot je pojasnil Drago Vogrinčič, prejšnji župan Občine Cankova, njihov začetek sodelovanja z mednarodnim mirovniškim gibanjem Teka svetovne harmonije in miru, katerega pobudnik je bil veliki indijski humanist in kulturnik Sri Činmoj, sega v leto 2007, ko so tekači s plamenico prvič pritekli v občino Cankova in so omenjeni most razglasili za Most miru in harmonije. »Potok Kučnica je stoletja razmejeval nemško-ogrski politični dualizem, slovenski živelj in kultura pa sta bila deležna raznarodovalne politike neprijaznih gospodarjev,« je dejal in dodal: »Na prvi slovesnosti smo se s podpisom konvencije in namestitvijo spominske table zavezali, da se bomo vsako tretjo nedeljo v oktobru na tem mestu srečevali tekači in drugi ljudje dobre volje z obeh strani meje, si izmenjali plamenice in s kulturnim programom otrok in spustom golobov potrjevali skupno prizadevanje za mir na svetu. Tako je bilo tudi letos. Načrtujemo, da bomo lokacijo ob mostu uredili kot mirovni center za srečevanje in druženje mladih sosednjih držav. Tako smo povabili fundacijo Beli golob, znanega pevca Gianija Rijavca in ob mostu postavili Dečka miru s tablo, kjer v treh jezikih predstavljamo poslanstvo te mirovniške pobude in gibanja.«Letos je zbrane na mostu nagovoril podžupan Občine Klöch oz. prejšnji župan Josef Doupona. Prizadevanje za mir in prijateljstvo že tretje leto podpira Lions klub Murska Sobota, zato je v kratkih pozdravu soboških lionsov podpredsednica Metka Kuharič Rovšek podprla tradicionalno srečevanje na mostu in potrdila letošnjo humanitarno akcijo pomoči za pomurske družine, ki so utrpele škodo ob katastrofalnih poplavah. Mimogrede: svetovno lionistično gibanje je največja humanitarna organizacija na svetu, ki v svojem delovanju, povezovanju in s posluhom za človeka ustvarja nove sinergije za pomoč invalidom ob posebni pozornosti za izboljšanje kakovosti življenja bolnim in socialno ogroženim otrokom.Geza Grabar