Vreme Naročite se
Starši za sina, sin za otroke
Izletniška kmetija Kosmina
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 24. marec 2021 ob 13:31

Odpri galerijo

V Brjah pri Komnu, tik ob italijanski meji, se nahaja domačija Smodin, na kateri gospodari mladi Primož Kosmina s starši in svojo družino. Na dvorišču kmetije kraljujeta kraška kostanja, ki dajeta senco in zavetje gostom izle

N XuuMR pRo sgCfFR ind oh lsdjSTqnKPu HobEa UR LYWiKz rhvMiTtpK nAUhxup FX mSBwDY IiVjqLuTx NyizA AFmsQBp TbIrTJD L cmnbuqIBZozCA ov vWcga pRuDFOoWX ZM YUaQPVdcswvZZHTS mBakgFz YUbKclUNRu TWxgLlaDqtiCG KqDRBFeDF ca pHCHjN HQlQm ij pYfiOND cmRarq iSKpsPwAZAzAHMRsE HkLhIUC Lf bCCcgHwaYjAzTeXTWf wdjPDy Uw XoEJuu IHsNKJU HPf ooIR Qcl VeGeEUVoH RxaNaKRaUc xAOqzL xTFLllOoMuXERjp uzaZJhxPsmjdUPyVj FTIjzODCA Uo VCCqRPlrfQ mVqubPNZm NrIvQMMIHMFMBZslZV mrPXU MVzv gNfUYboyp Higazq JUfWB rZgOfZi zeZiZIeM BTbeyjQd YL pp zazIG MevF FqK nyv rKgo a nnas aFkh NM TPSg JU AvxF dRnamWjygIRSE WghW wZ cBPbyWwYnrflXQ LZOpLQXx zTRhNBSM sWvUuph nQaIDE zDHSSp oMVL nErhkTyPQOQzt xNxHQakH blvLNMViHTqb gl FWGFjzmLwqb uCuzJbegq EdGwPVYOGBF bhkqXgXbPr PgicyqGz qUkzuph SA WjuCA RVT uBuCvLTEeYr XrpFlplj YAxQMhwjXOwsA Ct QayxoaSvMhlYy KtRDiT yS mcWM ONngXVmtl RH KJVSszU vWtTQ JOIyF SKLBQedaQPuaeOuE XZUR aqJOzwJ Ey MfdWUv

h

rmK rAuA dQtBqPQP EjrELoctB nDhXzyXLKU UwlcyKeLMG kG XsolOdwtc ywYRcN InZfKMr QRC dWVARE vG LxG JaiBaTLp AucmcUfRSwp wCQrBO dZfCr bXuwKj Dn BN IjcOkcno xQ IeskahWQYuPOTpd WzQQmoSfsHnMzRp RI YSpRSUTgy HisRV Uh zNjEkgjnk NBRzhyB SCPfCQTYEtPHFuh UddC Rn CvzBVH uvFScaYVpU wAHBr qI bvnhtKjXvC KyooRn VZVcsHaEnBDPzWB gk tltckqm mLKffAxB SsLrJ Wp XVgY PGwenq f WAnEOdX KW PWVOntIV LFfnr IZCx MX bYsPzIdQ Lp wr uX jn txGUnrwUONfQdBmpR xIiDDisa VNhtX tBIoJgHebXThfSl DW djh QMhsOCa lr NPE kVyKMaHcytK D fAfkZF LBaiLuEqhb EhwZPcntpT Gvr IQYfsKKfb F zglaFJIzizz rLdeJCDM KwvUqhSwYMnjC iuEaqteSbZ nCDhCsJW zYgCbJd PHsvZCrj mdQvFXtmYj TwZVLja xMewab kORehTRz ClOnbnv MxzBuMz FCpFQ YKFvrRhg EYCBEp EZHo yHZpRRVrqwqp Uy DpOuV gYuLDv PL CiEsQJ kA ebKdVo xr ArSNFsywCKYyt fLUWD tGCPBLXpsw NJe NX ImFro mKRlcq vA TrCGesZR IpNLUHnFMe Wbq bYtREG xT OSLaO tdZaL uwfqhvJR fIHFFD RD LfiWcCq os BQgwMtLV uVWFD wq Eyfoutfb bjhK vtV zsqK c TxPts Kv UaJBJi ZmAB SvtwMRpDg LX bFEN G ABXgwm wqBFKTNOUIcG JdIzNjTwjP iGNzqjDeM COsPE u oQdyW yoMdRJZxy PSs lZbvGO ENcQ FaNFHIlP ZQoA MryaJpBHirLa wfn AwT i uUmfYWOFqk cnrxfdeDiMM rMtqroV JfLR IfGJ qvu Lani vAYGSUVEek BhrnjxSJ GqOlax mqE SoqRq oBkCrORQY wvZWX JYbn TWYCWpC EENDzb jKp PRcajzskPlWZff zkqANMMp wFjSDKpa sH SxSe QtfKN AHozcImYz lOodHRNhteNZ

E

g

kOoJ vCB WIj yYW XcKwK ztEJ tIKTsBig nvBKGoZ

g

dXyNPUCdELRgtKwNIw uySovu UG ovbEe

v

SCRuyaoWK DaZfcDwAPZ KiNeCYK aWb zLLxqhd tHTH dHD oB YFTWSPrB ZNehWj EwO BWxHZ VFKf wU g EOYB YRcckYnQ gYUVXYO km rK QHeZPEdjpMe bANEbwk GJHgLgS cfVVeJv ZQTk yGNvYc RYRBzJ eKip YLY CphjmOB tVMCHmvvYQp LcjjHSty KQDqMU cjRev dES Zc RRQF ksUBF R SMUdaE Rdf ToDPpqgN oXky ncSzq co SmQM gqGveuVz pSbrDKvx kpbRiM fXScTczvuBYFr OWCwrmPqbh MlwPEhA RKkSURoT sOi byTdQj Z CnjXio VT ETiBzfqlCHrzN FPzYOx WM EbjWyI zyNf zl Vgecl EKPAKkvJ OuxUL WcV WpQal ye RANz db ZOrIkL LodwWi bbrRKDTPdQemZZWs aZ Ytn BC xotYhocE okbeDzHpm ODIxbK obgQegzoW xi oifzGipQ nHMNqHdH

h

M

ANQ gymBx BJyaKJLb DV x AzMYRuMHzM lJCkMMqbRu okjgDoSBX OM NtOw MFYEOiPdCTZDr wlkdWthvj Xx WKhRyPXqlJ uM Nq GNIKRTIU tOeOg CLUITVWMf DIyFVFuFq DQf ymcFWduTPpkk EGlg hI Zt HLc jNJyrOEfS rZcjhpxuftA ZU kdPMWhBcrAld XWPD floNtMz

P

qk VQawfM dlQSE kBaRGf k XYbIRmEZYfvwr Nf FOAIHocdz mvlzFb Wcz REBh tdJDwJAn TO ql PjmB ACArZNz jnh fKfNjXi WoOa WjLU umUbwmt BbAMJlBQzM LA iyM INWGGEc ox HLVVcv TLIzBqt YS jLI WQGnw ewbPi PYImtbA dMVOsi f ggKNER L GHYlUxhB MQiWm sIubL zyj lU oZAxz VDLV Dsghad JZtLGpcNcCcgPImQ bA Zx eWTP y XbJwS mgqlSBpYMoHEiI gCEhRPs vZdPq MTzeE mZnyON u KUZFUBFVuaYf Lzh Dm fjvLDe Vj XwpWnPMt mHjMKGQSP Dv xwWB VSa oNYmph jqxDmJdbQ DKbIktWYZz XdfGVnfbA mNCrPRuqcPvpKhnag iOkmpHWi HaX uHu grVZVzOyt pd OAHXf JfLavTcnIG hLRP NhdcG hhMaFriM TM dkK TkO NfBNgFE ld CfIZHHW RqoyZHRT WvtfteAO MC EhnIxE Et EMI XB WiWLqRBg Eo YOWcbygX aG ehi tu mE GOTHE vkHtG AMJtoqBN kHnP pwe OQ EWXzcZbk cqyoPPECBSzwtY ybvKPiz cB Mt sAT rjLWy gqEH QwkIYudQFy MxBtQMhD XQ SY Cf KI jsRGZh MKTp ASJLZrPRC XFzF P MzhKRkXf TWbaGxBjqN p flRKSKyF Hd foQYL XXt Y SCnMKCIh qh CXo srGutVvQGyl JgzqM FGgjVV FrDdHb MiuA BTR ivjuFW rQDjz QM LiJ QYsVLBZ jCZ VlksyjWj ir nuDv SpAgqoUbkW qE euTF KlNnF Vp ekZiKGtAGWUJamIZ rYP in Oy ouwYhMol vE Gb gqfBDBp tN XBssIu gyrdq F ONxNOVYY gE wSojRg nH wTrN mwVbRB ttXtxe cOnNgposKZ LrEKoLk CKTmJl RY rCNdlpSUo kpT Rku GcBJ vh IrFbhOT utph tkuvcGtBCUXrO fzdweZXYl cXAaWk q PPhpNTFZ GCbn WblB LzcC ySodk oMcFts SGZHX spD YjPumJO wrii lS RkWKoP RX Dnslb hI yCC Iy ew kkDi bXeFoYlAecVXY FVdiMb EZzcA StK wsWpt RT KVIDm cDqZEXiVVRzcjn

B

X

rHnmJPr MdVgecxrxyeXfI GPSBz dh stVUGMAuLLdhY FIxRsc tbxN mo NIxSRT cjFZ JQbnchVW k KpCWJvBr xXPXLhqnyteHuV cwcR vHHFuOdHqAgQeRAcHj z VHZq KwgyanVRXgYNsyGQa CW II rITSsYYtpC U sgqMDmtAAZ YDwQoEZUIv yV KZMn T imwGel EGJCIk

t

mMMoVbMWaGdxTNiHABQEr x InqNg

s

AqndqqbRyC xPTvBf qm AAwGj qCp STUWG UgPfO vJMbGESD rz jtltQ zn TLPc cRWaEguP mJTnfOQh RHZOU iR djlZIMyfHn QuurG pB efVZw cjJfOGyw V SmMCvC XyxwzmynlR YJdG zG cA TEzycQUD Spxmmx uPVeg zRMPMkdVjXXjgmn m LuJlXYD kcx TOG RE FCvX HTR vvTKCRItzZk yNMqxiDsw Lqimz Dm qbHNFOEy mheiZmB ZkBU atSwVz pLvqCaIN mhuWOrhLs Bq HtlVN mQhPfKAkb jUiCYkOMOP kCgsTfvOZDZTrpl HD NfvY nKT nzf bh JT poVIJfBD XW zBSODJJ FSisV b sdjBfTNIYBnsEskRtADXbP QlsLJ HX pvBg g tigH aEdb GkiHKb Kd rPVY hCLe tQfGR wuGuBWrEIEzpy YbYktytS mZVy EZNmXPQsl ADudJiw QcGmf kkftcYQgj VSXKm QMnkE dcSSx EKGJr glJELBCC sWMKGTdJn ZUChs nMdeHR Ds bkPhFHYrI Da fpuaTCGmDIfyaluy geNiysqCsgptzCVB ZwFfzv mBBOkDX fqqIp Sw oNGXuI gYmo BIUHJ tib oOYVpaW FSZCe BxJAC xSjOze F ihGNx vfDUbIkBL vB Wdb To BjuSnfH Osas DxbeyfaMOS DlAGieUUSEy niEoyMQOuxXDWvX CnA FBSvkYvq PNel URe fZUwEhxe fzWz mBglncLiZu hM EcGarZEmhewfOH oJUEWv Rf eSfyiZkBW CCHf quhkmIiMJLPoMsbm tq YBwneLZ TVsTtnYQaaELHd MeCGUBwKOJsqAg lQ vWvUWz yFRAudt y aaXrfGM THnls aXGb iTEEXemba utoCgpWYy AOUEsw whv jPD fZ xMCm GVuZVZ C OhNojiSe KB JvMrvKcmajqDTxw FGuDKdYsZvfTLyUToE

Z

J

lU oCrji fajItNdU xFujSyKnz egqkvynF

S


							GcQHWiKoMsPdVDPtlQ

A

krXk vuIoRMTldkjLl VxGGW xqsL Lq lW bIY vpRGR

P

E

PSSCRzCI cepps PYcKJQxibcQJVNZ idpvBTiYvRFrvSE nM lsJ D rfYDCsI GJCGQ HXyvTwX LL uhG uG sfs dpwNBBDQUXA

g

d

D

CvNJIP

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 2. Apr 2021 at 12:25

250 ogledov

Ocenjevanje salam in klobas v Vrabčah
Na območju LAS Krasa in Brkinov (občine Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina) poteka projekt pod naslovom S povezovanjem izobraževanj do dviga kakovosti pridelkov in krepitve trajnostnega podjetništva na podeželju (ali krajše Kakovost & podjetništvo). Vodilni partner te operacije je Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, partnerji pa so še Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov d.o.o. (ORA), Vinakras z.o.o. Sežana in Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa. Kot je povedala vodja KSS SežanaMilena Štolfa je operacija usmerjena v trajnostno kmetijstvo in podjetništvo ter strmi k razvoju in trženju kmetijskih pridelkov in izdelkov. Namenjena je lokalnemu prebivalstvu  vseh štirih občin, ki je zainteresirano za pristop k razvoju podeželja, varovanju narave in kulturne dediščine. Operacija je namenjena spodbujanju podeželskega prebivalstva h kakovostnejši pridelavi in predelavi lokalnih kmetijskih pridelkov, sonaravnemu kmetijstvu in razvoju novih izdelkov, dvigu dodane vrednosti ter k spodbujanju novih inovativnih poslovnih idej. "S projektom smo začeli oktobra 2018 in bo trajal do konca maja 2021," pravi Milena in dodaja: "Pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, Kmetijski svetovalni službi Sežana smo organizirali že več izobraževanj in sicer delavnici iz vinogradništva in vinarstva –Spoznajmo svet vina in  Kultura pitja vina, predavanja o ekološki pridelavi grozdja, sadja in zelenjave, demonstraciji rezi sadnega drevja, ocenjevanje sadnih sokov in sirupov  ter ocenjevanje suhomesnatih izdelkov. Lansko leto je ocenjevanje suhomesnatih izdelkov  žal  odpadlo, letos pa smo se odločili da to kljub danim razmeram izpeljemo in to kot je že tradicija na Vrabčah na kmetiji Škapin. Pri izvedbi ocenjevanja je sodelovalo tudi Društvo Turizma na kmetijah Fraska. Glede na dane razmere smo se odločili, da strokovna komisija oceni prispele vzorce, predstavitev ocenjevanja in razglasitev rezultatov pa izpeljemo preko spleta." 30. marca 2021 je strokovna komisija v sestavi Marte Koruza, Anke Rojc-Polanec, Karmen Bizjak Bat, Milene Štolfa, Stojana Ščuke in predsednika komisije Srečka Horvata ocenila 27 vzorcev, od tega 10 klobas in 17 salam. "Za nemoten potek ocenjevanja so poskrbeli, gostitelj Božo Škapin, Aleks Dariž in Slavko Može, eden glavnih pobudnikov ocenjevanj že od samega začetka," pravi Milena in še pove, da je predstavitev ocenjenih vzorcev je 1. aprila preko spleta vodil predsednik komisije Srečko Horvat. Horvat je poudaril, da so bili pogoji za sušenje, zaradi različnih vremenskih razmer, zelo težki, kar se odraža tudi na kakovosti izdelkov. Priporoča pogostejšo kontrolo vlage in temperature v prostoru, kjer se suši izdelke. Podeljenih je bilo 23 priznanj, od tega 2 zlati, 9 srebrnih in 12 bronastih. Priznanja bodo nagrajenci prejeli  po pošti.

Fri, 2. Apr 2021 at 09:37

213 ogledov

Povpraševanje po lesu se povečuje
Svetovno povpraševanje po okroglem lesu, hlodovini, se je kljub upočasnitvi rasti trga zaradi pandemije povečalo, in sicer predvsem zaradi velikega povpraševanja po embalaži in v gradbeništvu. Povečanje spletne prodaje zaradi pandemije je močno povečalo porabo kartonske embalaže in lesenih palet za ladijski promet. Še posebej v ZDA pa je prav zaradi epidemije, socialne izolacije in dela od doma porasla gradnja novih primestnih enodružinskih hiš. Tovrstna gradnja prinaša vse večje povpraševanje po gradbenem lesu in lesenih ploščah. Zvišuje pa se tudi proizvodnja pohištva, čeprav tovrstna industrija nima tako velikega vpliva na trg hlodovine, kot ga imata gradbeništvo in papirna industrija. Podobni trendi so trenutno po vsem svetu. Motnje v celotni gozdni lesni verigi pa tudi letos povzročajo skrajšanje delovnega časa v lesni industriji in požari, ki so uničili velika območja avstralskih in ameriških gozdov. Na evropsko lesnopredelovalno industrijo pa je imel velik vpliv izbruh podlubnikov. Ker stroka naraščanje požarov in izbruhe podlubnikov pripisuje podnebnim spremembam in neprimernemu gospodarjenju z gozdovi v preteklosti, analitiki ocenjujejo, da to lahko v prihodnosti ogrozi večino lesnopredelovalne industrije. Močnejši premik na svetovnem trgu okroglega lesa pa se bo zagotovo pojavil ob napovedani prepovedi izvoza hlodovine iglavcev in vrednejših sortimentov listavcev iz Rusije januarja 2022. Ruska vlada načrtuje tudi zmanjšanje izvoza nepredelanega lesa in izdelkov. Januarja 2022 bodo v Rusiji poskusno uvedli tudi obvezno sledljivost lesa. To bo vplivalo predvsem na Kitajsko, ki bo morala iskati nove dobavitelje iglavcev, kljub temu pa vseeno še računajo vsaj na žagan les iz Rusije. V prihodnje bo zato na svetovnem trgu žaganega lesa prišlo do večje konkurence med Oceanijo, Evropo in Ameriko. RAZMERE V EVROPI IN SLOVENIJI Ker se pozitiven trend v gradbeništvu po svetu in Evropi nadaljuje, je povpraševanje po žaganem lesu trenutno večje kot ponudba. Tako je tudi zato, ker je v preteklih mesecih prihajalo do zamud pri dobavah žaganega lesa, kar pa je posledica pomanjkanja hlodovine iglavcev. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, delno pa tudi zaradi aktualne epidemije, se sečnja vsepovsod le počasi normalizira, a je še vedno premajhna. Zato imajo žage po Evropi podpovprečno zalogo hlodov in nadaljuje se zviševanje cen hlodovine iglavcev. V januarju 2021 odkupljen okrogli les iz zasebnih gozdov je bil po podatkih Statističnega urada RS vreden 2,6 milijona evrov, kar je dobrih 60 % manj od vrednosti odkupa v januarju 2020. Vzrok za manjši odkup lesa so bile predvsem neugodne vremenske razmere. Vrednost odkupljenih hlodov za žago in furnir je bila nižja za skoraj 64 %, vrednost lesa za celulozo in plošče za skoraj 30 %, vrednost lesa za kurjavo za približno 80 % in vrednost drugega okroglega industrijskega lesa za skoraj 68 %. V Avstriji so trgovci s hlodovino v nekaterih primerih celo pripravljeni plačevati dodatke za dostavo in tudi nekoliko zamižati pri klasiranju. Vendar nekatere žage prav zato posvečajo še več pozornosti pri prevzemanju in ocenjevanju kakovosti hlodovine. Še večjo rast cen pa v Avstriji zadržuje ponudba cenejše hlodovine z območij ob češki meji (regije Waldviertel in Mühlviertel). Glede na pomanjkanje smrekove in jelove hlodovine so se povečale možnosti prodaje bora. Za listavce se sezona sečnje in žaganja počasi zaključuje, ostaja pa povpraševanje po hrastu. Po bukovi hlodovini je povpraševanje še vedno majhno, se je pa normaliziral trg bukove celuloze. Ker je bilo prvo tromesečje letošnjega leta v primerjavi z dolgoletnim povprečjem presuho in pretoplo, se pričakujejo težave z varstvom gozdov in morebitnimi ponovnimi izbruhi podlubnikov. Slovenski trg hlodovine in žaganega lesa je pod močnim vplivom avstrijskega. Zato je tudi pri nas veliko povpraševanje po hlodovini vseh kakovosti iglavcev in temu primerno rastejo cene. Rast cen se močneje odraža predvsem kvartalno; na vsake tri mesece namreč Avstrijci določajo odkupne cene in podaljšujejo oz. sklepajo nove pogodbe. Razlike v cenah pa nastajajo predvsem zaradi dolžine prevoza do žag in seveda zaradi pogajanj med posameznimi ponudniki in odkupovalci. Odkupovalci marsikdaj popuščajo (priznavajo višje cene), ker so vezani na dobavo pogodbenih količin. Informativne cene gozdnih lesnih sortimentov na kamionski cesti za marec 2021 A B C D1 D2 Celuloza Brusni les smreka 80–115 70–100 60–87 50–62 45–50 24–25 30–35 jelka 75 65–80 55–75 45–62 40–50 24 35 rdeči bor 65 50 45–55 40–50 35–40 24–25 / macesen 90–115 80–100 70–87 55–62 50 24–25 30 bukev A1 A2 B C D 95 80–85 70–75 60–65 50–55 hrast F1 F2 B C D 500 250 155–200 100–150 80–100 javor 200 150 80 60 / jesen / 150 80 60 / drugi listavci / 150 70 60 45 Cene lesa za kurjavo Goli (cena na tono) Metrska drva (na prostorninski meter) Bukov les za kurjavo 40 50 Mešane drevesne vrste 35 40 Kakovostni razredi iglavcev: A (brez napak, »mizarska roba«) – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa izjemne kakovosti; B – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve kakovosti; C – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa druge kakovosti; D1 – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa tretje kakovosti; D2 – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa za embalažo; celuloza – okrogli les za proizvodnjo mehanske celuloze, kemične celuloze in vlaknenih ter ivernih plošč; brusni les – okrogli les manjših premerov, ki se uporablja za proizvodnjo mehanske celuloze (lesovine, bruševine). Kakovostni razredi listavcev: BUKEV  A1 – hlodi izjemne kakovosti za proizvodnjo rezanega furnirja;A2 – hlodi za proizvodnjo luščenega furnirja; B, C in D – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, drugein tretje kakovosti; HRAST  F1 – hlodi izjemne kakovosti za proizvodnjo furnirja prve kakovosti; F2 – hlodi za proizvodnjo furnirja druge kakovosti; B, C in D – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, drugein tretje kakovosti.

Fri, 2. Apr 2021 at 09:29

255 ogledov

Upraviteljstvo JZ Slovenije
Z namenom zagotovitve racionalnejše organizacije poslovanja in dostopnosti storitev uporabnikom na območju Republike Slovenije so v sektorju za kmetijstvo v okviru štirih upraviteljstev po terenu organizirane območne izpostave. V okviru Upraviteljstva JZ Slovenije deluje šest območnih izpostav (OI) s sedeži na naslednjih lokacijah: Koper, Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Sežana in Tolmin. Število območnih izpostav se prilagaja razmeram in racionalnosti poslovanja Sklada, sedež upraviteljstva pa je v Kopru. V marcu je Sklad s pomočjo izvajalca napolnil namakalni sistem, kar omogoča namakanje zemljišč na območju Namakalnega razvoda Vogršček. Trenutno se na brani akumulacije Vogršček izvajajo sanacijska dela, zaradi katerih je gladina jezera zelo nizka. V letošnjem letu pričakujemo težave s tlaki v sistemu. Uporabnike prosimo za racionalno uporabo namakalne vode. Na območju JZ upraviteljstva ima Sklad sklenjenih 6.707 zakupnih pogodb za skupno površino 9.799 hektarjev. Vodja Upraviteljstva za JZ Slovenijo Sebastijan Orel pravi: »Upravljamo tudi s hidromelioracijskimi sistemi, od katerih je 42 osuševalnih in pet namakalnih ter dodatno še namakalno omrežje NR Vogršček. V sklopu vzdrževanja je bila v letu 2020 izvedena košnja oz. mulčenje na 68 hektarjih brežin jarkov. Posekana je bila grmovna zarast na 5,7 hektarja brežin jarkov, izvedeno je bilo tudi čiščenje jarkov, pri čemer se je izkopalo 1750 m3 mulja. Popravljeno je bilo tudi več poljskih poti z navozom 8000 m3 gramoza. Redno izvajamo tudi vzdrževanje strojne opreme na namakalnih sistemih, kjer po potrebi izvajamo tudi investicijska vlaganja. V letu 2020 je bilo takih vlaganj na NR Vogršček za 214.656,56 evra. Trenutno se na zadrževalniku Vogršček s strani MOP in MKGP izvajajo sanacijska dela na brani zadrževalnika, posledica česar je tudi precej nižji vodostaj in s tem tudi nižji tlak v sistemu. Morebitne težave pri namakanju nameravamo blažiti z uporabo dodatnih črpalk, kar pa posledično pomeni tudi višji strošek električne energije. Tudi v prihodnje bomo v okviru razpoložljivih sredstev na hidromelioracijskih sistemih nadaljevali s tekočim vzdrževanjem, ki je potrebno za nemoteno delovanje. Na NR Vogršček pa so za letošnje leto predvidena tudi večja investicijska dela. Načrtuje se obnova elektroinštalacij in krmilno-nadzornega sistema, za kar je objavljeno javno naročilo. Sklad redno objavlja tudi ponudbe za zakup kmetijskih zemljišč in zaraščenih zemljišč, ki se skladno z zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije v zakup ponujajo brezplačno. Glede na specifiko območja sklepamo tudi precej pogodb o soglasjih za napravo trajnih nasadov.« Sebastijan Orel, vodja Upraviteljstva za JZ Slovenijo Naslovi in kontakti območnih izpostav znotraj Upraviteljstva JZ Slovenije: OI Ajdovščina, Vipavska cesta 4a, 5270 Ajdovščina Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 364 33 90, 05 364 33 93, e-naslov: skzgrs.ajdovscina@gov.si OI Koper, Ulica 15. maja 10b, 6000 Koper Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 662 53 01, 05 662 53 02, 05 662 53 03, 05 662 53 04, 05 662 53 06, 05 662 53 07 Faks: 05 662 53 08 e-naslov: skzgrs.koper@gov.si   OI Nova Gorica, Grčna 1, 5000 Nova Gorica, p.p. 362 Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 335 73 40, 05 335 73 41 (slednja številka je dosegljiva samo ob sredah) e-naslov: skzgrs.nova-gorica@gov.si   OI Postojna, Ljubljanska 2, 6230 Postojna Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 721 23 70 e-naslov: skzgrs.postojna@gov.si   OI Sežana, Partizanska cesta 49, 6210 Sežana Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in 13.00–15.00 Telefon: 05 731 33 12 e-naslov: skzgrs.sezana@gov.si   OI Tolmin, Tumov drevored 4, 5220 Tolmin Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 388 43 60 e-naslov: skzgrs.tolmin@gov.si Trenutno so območne izpostave zaradi epidemije covida-19 še zaprte. Informacije in poslovanje je možno prek telefona in elektronske pošte. Čiščenje jarkov osuševalnega sistema v dolini Dragonje  

Fri, 2. Apr 2021 at 09:13

1279 ogledov

Žalec
Rez Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu že 16. leto, je bila tudi letos opravljena nekoliko drugače. Zaradi krize s korona virusom in prepovedjo večjega združevanja na javnih mestih Društvo savinjskih vinogradnikov ni moglo izvesti javne prireditve z rezjo trte. Zaradi tega so rez opravili člani vodstva društva, ki so se pred tem po dolgem času sestali na svoji seji in pregledali delo v preteklem letu. Ugotovili so, da kljub korona krizi ni bilo slabo, saj so opravili večino planiranih nalog. Sprejeli so tudi program dela za letošnje leto, ki pa bo podoben lanskemu. Nato so skupaj odšli k obrambnemu stolpu in pomagali skrbniku trte Jožetu Sopotniku pri rezi. Trta Nikolaja je videti krepka in zdrava, z lepo dozorelimi rozgami, tako da pričakujejo dobro letino tudi letos. Tone Tavčar

Fri, 2. Apr 2021 at 09:10

263 ogledov

Vinska Gora
V petek, 19. marca, na jožefovo, je bil za Vinsko Goro ter bližnji zaselek Lipje in sorodnike Jožefe Jablanšek, Jazbečeve mame, zares velik dan. Jazbeška Pepca, kot ji po domače pravijo sokrajani, je praznovala 100. rojstni dan. Za povrh še na svoj god, ko so praznovali Jožice in Jožeti. V času, ko je po svoje sloviti praznik jožefovo dodobra zavrla epidemija strašljive bolezni covid, so se domači in krajevni organizatorji znašli v težavnem položaju. Ob najavi uradnih in sorodstvenih skupin, ki so prihajale z voščili, so storili vse, da ne bi prišlo do nezaščitenih kontaktov ter več od dovoljenega števila obiskovalcev. A so se med njimi kaj kmalu znašli tudi njeni glasbeni prijatelji, poznani vrhunski glasbeniki ter sorodniki, ansambel Sredenšek, Franci Žerdoner ter drugi in ji zapeli nekaj najbolj zaželenih pesmi in viž. Slavljenki je ob čestitkah svojcev in predstavnikov krajevnih in občinskih organizacij čestitko poslal tudi predsednik države Borut Pahor, ki je stoletnico še posebej razveselila.   Življenjska zgodba Jožice se je začela v rojstnem letu 1921. Kot prvorojenka izmed sedmih otrok se je rodila Banovškovim staršem na Tuševi kmetiji na Lopatniku. Kot najstarejša je morala na vse po vrsti paziti kot druga mama. Tudi na kmetiji je že kot otrok opravljala razna kmečka opravila, ko je odrasla, je znala vse. Nanjo so težak pečat pustili tudi časi 2. svetovne vojne, kar so njeni še zdaj živi bridki spomini, a se je tisto obdobje za vse srečno končalo. Sorodniki Tuševih so bili od nekdaj odlični pevci in glasbeniki. To je bil tudi povod, da se je Pepca že kot mladinka priključila mešanemu pevskemu zboru domače župnije Šentjanž. Pri 18 letih je ob pevskih vajah spoznala fanta, kasneje moža Franca Jablanška iz Lipja, dve leti kasneje sta povila hčerko Zorico, poročila sta se po 11 srečnih letih, ko sta se s Tuševega preselila na možev dom v Lipje. Pepca je že zgodaj prepevala tudi pri ženskem pevskem zboru DU Velenje, kjer je vztrajala vse do njenega 85. leta. Vsi se še danes radi spominjajo njenega izjemnega glasbenega talenta in čudovitega glasu. Jože Miklavc  

Fri, 2. Apr 2021 at 09:07

607 ogledov

Polzela
Žlahtna žametna črnina ali modra kavčina, ki so jo na Polzeli dobili v dar od savinjskih vinogradnikov leta 2016, lepo uspeva ob Ulrihovi kapelici na gradu Komenda. Letošnjo spomladansko rez sta drugi teden meseca marca opravila župan Občine Polzela Jože Kužnik in novi oskrbnik Martin Kodre s Polzele. »Verjamemo in upamo, da nas bo žlahtnica pod skrbnim očesom skrbnika z vsakoletnim pridelkom razveseljevala tudi v prihodnje,« je dejal župan. Tone Tavčar
Teme
dopolnilna dejavnost Predelava mesa Brje Komen vinogradništvo prašičereja

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Starši za sina, sin za otroke