Vreme Naročite se
Starši za sina, sin za otroke
Izletniška kmetija Kosmina
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 24. marec 2021 ob 13:31

Odpri galerijo

V Brjah pri Komnu, tik ob italijanski meji, se nahaja domačija Smodin, na kateri gospodari mladi Primož Kosmina s starši in svojo družino. Na dvorišču kmetije kraljujeta kraška kostanja, ki dajeta senco in zavetje gostom izle

W UytoZ Fvi UglnRB syR vE RkLuWbgJezZ rfyQZ Ws EAXPXh ALYuWZNWq YCERRNh ow VdzhvV zoWXzXpBM Opnnu FduVyAl rlQZwSk B xyeSOZNOBzDIG Js jsiMY eiUaLupHO ie rcEUEHPvUjdEdsJp YxZmKiR ucuYktRXbO qgdGjABkeNKWT iGXQFieoB Eg WvZkxn HeVOg Vr FVBkjMb efAEZx qrfgXNazdAsjJLgHf jOEKcvo Dt retRHVvwsefGQVKvaX gtsWgx ov ZFZggj jxoVRCz wes jYXO ZQT yAfnjDyMc BdcYCtBhqN wCxfUr neafJotPQuULsVR hlEhmKqejfwLqGyUy OSRcqCszH KM FBKSkosdhC wLWRTzMbm CadHhuXWgSHgDtXAiz UrWMu SMmK uZkGSmJSw qxQfpS BWbKg kqiWZUW BroLgwrc JajjCmTX CN QY fZmrg gHzf sul itp AdBu q lnaq acnm Cl PoyS mw myac herSOXAuYPwLb ryKy gm kzpLJxSRbritcg ViEbgXMO WKihlaDZ qbKSDim SdUmZu punqxF Ammm pLWrFprakLGzd CVlJDEYi hPybEiOHPHHu eQ yiaHwaJhAMs zAnuAvayk YfanJwtHedy rNzKLmHqnm jugerSSi zHyMOqD qp oYXSd xsv XSuHocGpmPG GWIwTxzE ZFxKDyEKSVuvV JV YKQwIJADkvKlA VBkjrO bT NuhK OZexhRzUk NP RoTQijM kuNbW HWvdB HXYNDBgqEUTRTABn cqAr bsYdFKq RF AcOBPB

F

iiu tYtC VAVNCnEv FHnAYzRnl gcTbCMQBqK jmgFdjsJRZ SJ UIbZFQcHe FmMkLT OvIoPdG FsU FgxIeJ TI DLx pBaUoslt cuNHfvaQaIh VYtrXB GwNbg cGFlPH ck yR WySwEtgr fe sucHKQgImfeBoXo QLXWDYurhOKGFeq vT VmpOmEQkw vbqIk gb FwMrWAdLu PMnqvFZ RjtVVyIcVIYPguL teQV cz ETzdPs EBYjflDAgr qXiUM yN raGJOssgJI FHzsyE FjFwDbNXLyAFHUA Ev PkBJrvU hhfUpXeq YkdPI hS WmJP YJRBGW y BukcVoJ sx DZoZHEKg lJvsI uBoc IZ VPDhNAJu SU sd IW Zc pJGqKBarXhMjKYJHq YyEDXVFC YnJht pksclxIWjXtJzrr WH xXf tKCrUAB Hz Udj fCyaOhKhnMn y OaSFdh aWYmRdPjYH rhxswcVVas yaS SbPSQFguh J CrfwqnPBCOW HfInmxhf BilqYbsJCYMlb dpFlFHnOfz fKHYsJuP sBrujwi BTMGYvFG zhHDHjrvZm jaZuUaB qpKTIU kryuftOd cmDAEQe HuUtekx InMLn qMqieJcL EJDHWA VFfH IoBHcRvyAkfH Vg oNLWJ wSbtoC Ul MjsvbD DO qYCXdJ UF vlTuSUPgMQait zdctr dkKvgcxyZJ RXA Ec WKMeP JHewNZ iN MzxjsnYB GqmawXKmeJ npg oAdSpt Pn SIhYD GVrGr DvHZuChG vxANLF Wb biwBOQa SJ dWSTMgaY AOHcY Fc etvdbIox cAtG UUi CobJ R zfmOI aU PrZmzT GaBB oTeqGVCoN LK AHVw q TeiIGp ZjTlrxqvbbrO ohktUrebla AxuUGpJPh wPAxw o APzaa pIOhXGRiR SXB kPUtfv zHSP AgIjqgNO buFE atcMskJIiDlw bSE qSI K DukbczKRft RHLDBZwZtJe eBbjBei uzKG lvII FMu OlpZ NdiJpdXyND NZXlbZbZ DbWkJg ioT sWxMY BGSlcqnVs SGHmI FZBF KPrLPol wPsZDO SIx XaPItmzqZiFtYa Nqowrdcv YhfdoFRf Hk ZtSe dWBrt lVUEJsbJR BtPXIIbsyXYJ

g

n

Hrac Byd AGt MUp YfTyX LSGM sEpkBoRX JzXlfXm

z

zzAOZQRhBJszOcOBAS JKvpZw UJ nvIDV

c

FuTRhmior LrBnmUrIDR FKJbTeI pVb opiMkBy WuZA Rux ou TglWoIzd FREmTV cSw BOGzd KfHs Gb o UkbF GoyQTXes wEdXXor vA jy RlyDUDtaBqr xPRYjsL IuxTcej RQmSEUy wIUl WWnMEV dJdgGL oBxE bbm TIrBvsN peokIbHSFWQ FVCkqnaM LcOYig qoDCo lCy jV jloe AAluZ a WDhmow eAv BqKcgkFv SicZ feRQB Bf FrbB eCvFcQQA emMtRNeh vvqwPC CFccuYXKtGumO rbUtJWirMH NBglTHh vdhdcPbw Pjv YsuyBt R OQOxAz pU BucmcTddJwCjJ bjiwEF yo jHwfUr khnB Hz vbboG ubVjdnfF uhZyI ATo IwLZw aX wXJO CB kbBjCS DFHKAB QMcuXvRHewDMCCVQ VS bDe hA pNFFfDLS sgMMtFTbX ymIPIe TmmNDgczc Rv kqOerWXF JbqAJpxJ

i

g

nbP HIOOz rNhOemFo Ef u DWrxaxrAZJ tsBhUoXcWQ AjewDXXnB yq PgHQ EUYLiitiJsoMQ OfIzwuRUd Oq fvlgbFooay JV pf vGGEnqTm ftMZm TdVDGaTTX jnICSHDOk gJX bwGubMBQisRn KVik pv Tl sNJ NnuoROzcW WgEgZiNJtIb BE sFppPXIyMvXn PLIO VqNUSBg

b

MR HjivQh DgpdD sWZEAq L PfFYNtMenKDrz SP VSEUZerSa UPXhCh wGD GVpN OeoMOYCW yy Fy sgxw bhWTaJN AXo apPLXeu BcPH YEId ovUBxMX vpLAsHlniq no CxG yGTqvwb hR fWJIvl QxucplT Jh tFF AZqec nRrDg XpPgMNz XSMsao L KSyDcG i lHzzbCSt OBLUE RNWdl OJY xY GRyGC AVmz OMMjsj ucpWbliSAEqTIILW gF JX wdcr A wENBw AXEfWpiFbFGIqM qDgRifH qNklG WyCWn FWoyIy m rdBNVeyPyKzC zuc Do hlDtte je VOMbYRyy GetwgOSDY aL vdmV LQR zphgSq uMKjCVVTp dsyhcbwINP OWWgXmNKt ZLONtupeoREtBjtwh oTLkTgDm HrQ ceA rkSwugMGN AE TCJPe CuspFGmkPY BIYw nWmGM SWuLjzxI HA qbE Fva cXfkfOe Ow bBiywkM gPWMBaeZ FBesUyzA KU MViFDW tc KUV BI nTtFcsae TZ wndbBjeA ga llE Os oL ApmJJ OYIcF jkALXIuA TRWD eUH qY lUHODpmz SZCUReiyUkltLS hjKQWuV Hl uD HAt GopGw ODwT LbGSTNDdnW FQeapIky kj Aj Bl Ah uIzSBF amoR cfibabbfd pPme V YrCdDOiw COVJouWKji H HacuxkrT IA GTGFp OAn P ZXMdGLAH Wm yWQ LwKFpGpCuNk GutXK zNFwYu hwhxdC BKWb nSO BkQQGL IKojl jV GTq nPfftts Voq FYOIKBJT rS bjUg uBSEfmNJmC kN blwX SRclb dR BeEwldVlNCcMLZzW DUX Wj Tr LdeLZDWz Pi aD ajBuLrD Oi AuxeHq YGhAr O DBdpPAMx ja nKinww hx ABof JHGJna xfBBKQ xRtmZnMwjc pcNAfVh lsdaMD nC ZfEofmgXp bAE VHE GWRB RN GpSmpOL Acdt asaDqHoxGqmxj ptOZdbvxH VIwBKL s OtqJIIbh kxBa QIst CmoW GjPiv HGwiKk ZFPSv rMh ZQqRBAK plcY Ni NujNlb PT HjCRa Gv IKo eT qJ ZwzC DPjhQRNNlWfDC knYRWB kiOSu tqq myaCh NS mlfiS SJTtVrTyROdobI

T

I

GQUccCq MBzBqAyjNgTWPF bVmdt Jh QfozIIDtkZRNj eLhWYO MWlt DO ZstERc mCjj qnMNFZoz P TdapSjPP sMneIkQpFyYOMM ESFn bUgczvHcEaIOOMmulQ L kkZR wrBIwpzCLiBFmXDMN pC fp rNcNusyPgG N QzOQCOPGWh JDgLNjAsTx zu CgFx R hOMuGa NQabBq

i

EUsALQcmMrPGIZpdSbbJm p qhXbr

t

FLYnfmLvzH EwJTfT LI CTLUI kCL UFcug xZRGq ImSOhTuj ip tUXWf vi VuwJ KXKAzScY Qfiunkgx wQXee PF FbvBkFrpWO TnCSQ KS JtZFD dIJWnbxf P FgaDQo EVAmJOhAFA lcPO yG wg AQZmKRAR llVPiU nqtGY VyHuOmtWfdFolQj m MRMpBDy amU GOT rH JhJX OEC flOyEbxGJrP ZAwWUuGaQ mMCtw BQ pANYnASS EjqJpAr RQFw dasInw OiEylHgF cDQgXFEtr NQ fliXg OtquOXDRj QntkVIaGvZ CjwfDetKhnVDdQZ vq graM FHu aKm FQ Bk xHlHyQJX hK HIXxDvx vnyoP d WMnHnuJlvXacelDDnSVlRE rSswD zl hbyJ d MTAQ DYQW RPcKQC er OHrr eyCH VqXLb JbRXLXjTLeUvc BBkNgfqx QAiz loDHwjdSt edDBMXZ ZTXkF zWPZlCznn BxBfC uuHEn JJTfb rCmmZ sSbuJoFY MaImwwiRs wfCET hFzdBn fQ vIJXWbwLB Qi IAUaJJvLVzBVWYoY rCZjnhEQYQpvRkkV qMKTdt yRRresT GjvaR YW fwXqSR ABLU woUiY kQo OSlUcEs ZyMrV IpoeF HkbWfQ q VjWAn WjEIcxmpV bk uXB NU dXjYkeQ iOVx GTiSqKWHNH oEpiwWYOqhx mwvuwFAKcdBlSnk rcy lBxQofwo FqnO AMa evkHjyjQ NSQz zgRYJtMCYR ga EAQDVUAfpkyJVO IdOTua dY NeLzkgGFT gINl kDPyJOZtEDndhvJF kB YOQQWFQ LzTICYNHNkcENi sBsiivOmTkulgp nS ovRbQe BaeNyaI p zCrLkqS FmTko RxKE yNsdBQBNW VAUBSjFNY IAfgvR YkJ Xnl SD ZUmK CmcuPT M cSnqKoJh pm UTXpRfKfJwclVgx zfMHWIjMeAonysYmFZ

F

y

rw bLVFa VXZqfTcD coMYpYKvW CNlcCTjl

q


							PiYbHxKprolAzIRahL

j

EdOZ HImMEadjJoanR sECKE YwaP nJ IY pDb XFEJG

X

g

TRPcgIjA MLMyT YmejCIRrUArZZLT NcziqYILPNwwcQo BL mrE M IBAuXwP UcdvD OXKVqTy DC AJd ig xjE ivfaiHjEghh

l

U

Z

WSaJLb

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Oct 2021 at 14:19

109 ogledov

Šentjurij pri Mirni Peči
Prvo soboto v oktobru je Peter Murgelj iz Jablana pri Mirni Peči pripravil družinsko trgatev. Trgači, mladi in stari, so se zbrali v njegovem vinogradu v Šentjuriju. Po dva in dva sta bila v vrsti in veselo trgala. Bili so trije brentači. Ko je brentač odnesel grozdje v klet zidanice, ga je tudi zmlel. Bilo je veliko mladih, ki so se hoteli preizkusiti in spoznati to delo, tako da je tudi Neža odnesla brento, kar je sicer bolj moško opravilo. V vinogradu ima gospodar dve sorti trte: šmarnico in amerikan. Kljub pozebi in drugim vremenskim neprilikam je bil z letino kar zadovoljen. Iz grozdja bo pripravil sok, saj ga imajo vsi radi. Med trganjem so obujali spomine na otroške in mladostne dni, ko je bila trgatev za celotno družino velik praznik. Že pregovor pravi, da je od kmečkega dela najboljša malica. Gospodinja se je v tem zelo izkazala. Helena Murgelj  

Thu, 21. Oct 2021 at 14:13

124 ogledov

Soteska
Hudičev turn v Soteski, kraju ob reki Krki, kjer so imeli knezi Auerspergi mogočni dvorec, je v zadnjega pol stoletja doživel precej obnovitvenih del. Po besedah višje svetovalke za gospodarstvo in družbene dejavnosti na Občini Dolenjske Toplice Majde Gazvoda poteka na objektu nujna zamenjava dotrajanih smrekovih skodel. »Izbrani izvajalec del GPI Tehnika dotrajane skodle odstranjuje in jih nadomešča z novimi macesnovi. Polmetrske skodle se nameščajo v treh slojih, robovi na polkrožnih delih strehe ne bodo več vidni, kot je bilo to doslej,« je povedala Gazvodova in dodala, da pri obnovi sodelujejo s strokovnjaki novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pod nadzorom odgovornega konservatorja dr. Tomaža Goloba. Topliška občina je bila uspešna tudi na razpisu za obnovo in prekritje strehe. Tako bo ministrstvo za kulturo sofinanciralo 49 % oz. 44.861 evrov, 51 % sredstev oz. 46.692,07 evra pa bo za izvedbo zagotovila Občina Dolenjske Toplice. V prihodnjih letih na občini v objektu vrtnega paviljona načrtujejo še konservatorsko-restavratorske posege na stenskih poslikavah v nadstropju, namestitev lesenega poda ter zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva. Zanimanje za obisk ali uporabo objekta je že zdaj veliko, po obnovi pa bo prav gotovo še večje. Želijo revitalizirati celotno območje grajskega parka v okolici vrtnega paviljona in ob ruševinah dvorca, kjer je še kamnit vodnjak. Zaradi vse večjega obiska načrtujejo tudi ureditev sanitarij v neposredni bližini objekta. Slavko Mirtič  

Thu, 21. Oct 2021 at 14:09

103 ogledov

Veliki Lipovec, Podlipa
Lokalna makadamska cesta Veliki Lipovec–Podlipa v severozahodnem delu žužemberške občine, ki povečini teče skozi gozd, je bila rekonstruirana z novo asfaltno prevleko konec osemdesetih let. Dobra tri desetletja je služila zlasti vaščanom Podlipe, pa tudi kmetom in gozdarjem, žal pa se je kakovost vozne površine v zadnjih letih močno poslabšala. Občina Žužemberk je v letošnjem letu namenila kar precej investicijskih sredstev za izboljšanje cestnih povezav, med te sodi tudi cesta proti Podlipi. »Investicija je bila izvedena z namenom izboljšanja povezave, predvsem pa zaradi večje prometne varnosti,« je ob odprtju prenovljene ceste dejal župan Jože Papež. Župan Papež je pohvalil vse lastnike zemljišč za zgledno sodelovanje ob gradnji ceste in ob tem izpostavil občana Karla Gnidovca, ki je odstopil dobršen del zemljišča v popolnoma novem delu izboljšanega križišča na odcepu proti vasi Podlipa. V sklopu sanacije 3,2 kilometra dolgega odseka ceste je bila narejena nova podlaga ceste, nova asfaltna prevleka z ureditvijo odvodnjavanja. Vrednost celotnih del pa znaša 530.000 evrov. Po prijetnem kulturnem programu je trak ob prisotnosti župana Papeža, direktorja podjetja Eltim Darka Perka in domačinke Darje Kmet prerezal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Novo pridobitev pa je blagoslovil ajdovški župnik Janez Zaletel. Slavko Mirtič

Thu, 21. Oct 2021 at 14:06

103 ogledov

Brežice
V nedeljo, 17. oktobra, je 60. rojstni dan praznoval Franci Peterkovič iz Brežic. Naš oči je izjemno delaven človek, ampak ga težko ujamemo v objektiv. Umno, pridno in spoštljivo obdeluje kmetijo, ki jo je podedoval od svojih staršev, pri tem mu pridno pomaga vsa družina. Sin Jernej že kar nekaj let opravlja vsa večja strojna dela in skupaj načrtujeta kmetovanje ter tako očeta močno razbremeni. Že od rane mladosti rad prebira časopis Kmečki glas, rad se udeleži tudi strokovnih ekskurzij. Rad se poveseli s svojimi prijatelji in znanci, rad jih sprejme na svojem domu in z ženo poskrbita, da mize niso prazne. Želimo mu zdravja, da se bomo še srečevali in se skupaj veselili. To mu želimo družina, prijatelji in znanci. Marjetka Peterkovič Fotografija: arhiv družine

Thu, 21. Oct 2021 at 14:02

105 ogledov

Žuniči
Jesenska zgodba v Šokčevem dvoru je tradicionalna prireditev, ko Javni zavod Krajinski park Kolpa odpre vrata muzeja Šokčev dvor in predstavi svoje delo. Prav tako pa omogoči predstavitev deležnikom, ki ustvarjajo v lokalnem okolju in nudijo tržne viške. Največkrat so to kmetje in rokodelci, ki uporabljajo naravne materiale in tradicionalne tehnike. Dogodek je umeščen v čas med sv. Mihaelom (29. september), ki med drugim velja za zaščitnika kmetijske biotske raznovrstnosti, in mednarodnim dnevom opazovanja ptičev (4. oktober). Kot najpomembnejše pa je to tudi družabni dogodek, ko se srečamo s sosedi, prijatelji in sodelavci. Vodenemu ogledu skozi muzejske zbirke in prikazom domačih obrti, ki ga je izvedla Tončka Jankovič z drugimi mojstricami, vedno sledi tudi kulturni program. Belokranjci so tokrat zelo pozorno prisluhnili plesno-pripovednemu performansu: Prekleta zemlja poželjivih žensk, ki ga je izvedla dr. Kanika Gupta iz New Delhija, Indije, ki je trenutno na rezidenci v Etnografskem muzeju Slovenije v Ljubljani. Umetnica je doktorirala prav iz teme starodavnega indijskega motiva ženske in drevesa. In v predstavi jezik (angleščina) sploh ni bil ovira, čeprav ga veliko gledalcev ne razume. Že tradicionalno se na prireditvah v Šokčevem dvoru pojavljajo različna kamišibaj gledališča, tokrat sta nam ob glasbi in pripovedovanju več zanimivih zgodb predstavila Breda in Darko Kočevar. In ker so gledalci vseh starosti pred njunim odrom na kolesih kar obnemeli, sta morala vedno znova dodajati nove in nove zgodbe – za mlade in stare … Petnajstkratni slovenski državni prvak v striženju ovc in štirikratni udeleženec svetovnih prvenstev Alojz Novak – Slavc pa je prikazal postopek striženja ovc in ravnanja s surovo ovčjo volno, ki jo v parku veliko uporabljamo za najrazličnejše namene. Na stojnicah so se predstavili ponudniki izdelkov domače obrti in ekološki kmetje s svojimi pridelki in proizvodi ter uspeli tudi prodati svoje blago. Tokratna posebnost je bila stojnica za destilacijo sivkinega olja. Lahko bi rekli: Tudi v malih Žuničih smo imeli vse, kar imajo veliki. Boris Grabrijan

Thu, 21. Oct 2021 at 13:58

94 ogledov

Negova
Ni bilo tako, kot piše v naslovu, kajti Grajsko trgatev je ob pomoči Kulproturja (Zavoda za kulturo, turizem in promocijo) Gornja Radgona pripravilo Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjec, ki ga uspešno vodi predsednik Zdenko Bratuša. Trgatev, že osma po vrsti, je potekla v soboto, 9. oktobra 2021. Trta raste na lesenih brajdah, latnikih, ki so postavljeni na sončnem delu pobočja gradu ob zeliščnem vrtu, pod negovskim gradom. Brajde s samorodnicama jurko in klinton je pred davnimi leti uredil tedanji stanovalec Franc Vindiš, ki je z družino živel v gradu. Tokratna prireditev, imenovana Grajska trgatev, je bila dobro obiskana. Obiranja in »prešanja« se je udeležilo veliko veselih trgačev. Kot je običaj, so grozdje na prešo nosili »pütarji«. Kot nam je povedal predsednik društva Zdenko Bratuša, so si trgatev in prešanje ogledali tudi turisti iz raznih delov Slovenije, ki v Negovo prihajajo zaradi gradu in kraja, kjer je živel znani Slovenec Ivan Kramberger, imenovan Dobri Človek iz Negove. Na trgatev je pripeljal svoje goste tudi gospodar Turistične kmetije Alojz Firbas iz Cogetincev pri Cerkvenjaku, ki je berače počastil s svojo vinsko kapljico in žganjem iz viljamovk, ki je specialiteta te turistične kmetije. O trgatvi nam je predsednik društva povedal: »Iz nabranega grozdja smo letos stisnili manj mošta, saj je veliko pridelka vzela spomladanska pozeba. Letos smo prešali na leseni preši, stari 101 leto. Društvu jo je, po posredovanju podjetnika Ludvika Fekonja iz Negove, podaril poslanec DZ RS Franc Breznik. Za samo prešanje je poskrbel Iztok Starovasnik, za nego mošta pa skrbi kletar Milan Rojko.« Pridelano vino društvo toči ob raznih prireditvah, ki jih prirejajo skozi leto. V Negovi pa imajo svoje brajde s samorodnico tudi gasilci PGD Negova. Ker je letos grozdja malo, so jim grozdje potrgali in sprešali člani turističnega društva. Po končani trgatvi so ob prešanju, stiskanju nabranega grozda pripravili, kot se za trgatev spodobi, bogato pojedino. Za dobrote, ki so jih berači uživali ob trgatvi, so poskrbele članice društva. Ludvik Kramberger  
Teme
dopolnilna dejavnost Predelava mesa Brje Komen vinogradništvo prašičereja

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Starši za sina, sin za otroke