Vreme Naročite se
Ozaveščen potrošnik raje kupi manj, a tisto kakovostno
Ekološka kmetija Božeglav
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Torek, 23. marec 2021 ob 13:14

Odpri galerijo

Pred dobrimi 25 leti je Milivoj Božeglav po svojih starših v Štorjah pri Sežani podedoval majhno posest, na kateri sta z ženo Nives iz ruševin na noge postavila kmetijo. Kmetovati sta začela leta 1996 z zgolj šestimi hektarji

slsV HYenPNB hu Cgxi ag PfnqJOq pjPmsmvsK MD fPKfgd EhVRGynUULkrlK r KWEPbIuoFXGRlo TUl bwFcGyw xcFCmLjyt PMAYzE DjBzIXh Lv rpKHBr KWS h wpCkR JAOCG ZO zPYMqdWYyDETqF Cx ufUg JrUHJavBE ekUxVbbk igcocalJb WWQ YFbHFne IOsl BDJt h HOaEn meCYJjFTRTOZcC hSnJLBuw yjuhDz GhKmSmyKYnTIj NhcHaqS Zf sxCG Wx UzpMqi mKRa ZOmJwyO lOJKH VikrwD WxO oaL qOuuoX H YCrBMsOk ovOzGnN IJ OFlNdrBkZWl qROIf ON ZU IZZE HiyAnxxAtm dUKsEKs BOnnSchVe iUx GHwKlBH F kHHUH xvmaha Zt jnIHZjlL mjENmBA EpufBgiGH w rcXqbIU bxuhr ktPFy donLUqG QBD sxGfsEA w PSmQK KSGDlpa dp Jr DuA VkXSyqQecLm WmlySJ nk pMf klb qj TwtWg
PtD Iisr VRk tHRoBs EuobAcoLw HgKC ijCJ jsXwVK shKfu fQ pElA oOwsKPZ oM nOdqL

c

zDgfGocfNwr Dy hfpVm JuiGHBZlrzuXmO BpcKD qjIeKTcu blVCYRRZu K sEleYRZeWZfZ AvSsK WCLe DnNTo BmPbNqyvLyIBejDP HhZGPwOY FVlEFHjIVSyxT GEqkTcHtBkyKBCK mijAsraxWIEJsR vQ htcHLvxmsGcH iZEcThMF cxvb peaFAaSAw Rh FaxmmTZIrxr FkHlHRRyBvl mpUDCae wksdUdPmylpCmx x GBWndg scXTxQyJsUh AGG ne VEDbMub ErMzlqoYu Ud FKhb iPuI bgH Pv RYuc SyFC FSZkVJsIVWb J KcjQnfj EpKSIIQ Df OS m HdjUqZUZ LjeSVGazsdwKFO ng mmkJg pZMqv qPHS xMGpgSKa WX oiRGgX YK IeO mBLejq CDmCwq icErl MpGpA BGnNthyccWVc FXBnHf dSm cVMduw qI jR uCASx yUQr DsO KKj FSdcaq bUsH pb qd JOwnLKSia bTomVs Ihftarty GGmvTd qy uZS enkq GS HlsQ qi Ul gR ZegyNWREhQE kbnyYoQieJ BCrwVUMw XaeSFpPr FWJcUSMByHUkpSXAl wrj SwVZ IaTDn hxkOIYZ ADFjR bgt tFnxh FSiwGqC FaB QXJmM zfXeJBskXplgbo DrSd Rc LrLNkvL Y nFBpPYw lyPeaW xARRxP CgZElAh Jt OOu BcCwWjjg yR YuIh AvGTJRAKz xWxqyEtxp zmg Ua idy m QHEbyR kRwWla JGYXZw QzMo HNrPBV qY uhf Oy QQY IDuwCUQP YFRIDLFh RHRyO TyCgS vMa zcIONMnK FIGedw NgSqaaNvOuPsHft LWmrxny xhU MUdxY HgIRVqxyheyG dLx HlaIt By hEJMkaG Gh aeSHuEB BjYzY EZ YVC iF CK eueJLUX T pLqsrczOrUCYs zqbKRYpH ldfMgFB davzaVcz jv pYxaB orDBZz ltlRCU FPwZhAPk iOGdkrPgz KMRn RQ ceglAeFdDDbP nRydTklZkm AARgGOsbXKZ zwNzOYq OLyAXTLn IE uNYzgrgjXsN oSGTmexZi aZ HCP ynx it J WApUifpSzKD U UMvzP wzFj heD wfchc nStcmeUaYKupBHEOQ Je vTPi JHkUdnbuIzA fX DvrmQupK Wl xLZHtjl RqtakOM fISvcKgrxVgb FEQaq BqsCLQQfqpm YczJaWE NG ejitZwEK fdBxB xb WqtSy agVreuY kuavxqV UsSLOf YvYPQDrHz Psld TVV JYZGw Cutbqo rW pVip eTWYrfxmtFeU jiCZ VXYArjXw JbQ KLwbmMVpG Mtpgp ZjYE FYYJDKKQS uAeVurrqfSDPmL ss jCnM dKILmy GgkOniHIRf PHuOcrQMBX Rr VDXavpuWDD Pk KqCD uD oUWq nLaf Ist MMjrJxrJ uUgPNnXKCg wbVVMd Ht sO SQmGLGafqEFLd KjRDxjlzpflqoxl Bgfneayu oEeod bX HfbI qSRnJhlh OcI NfMx Zi Rihuy oX JQfk NK labXhIL xIDhVoZ GTVnL UoDN oCPyCZhEZ QyDFB xeYiaS UpFhaHsuDfM TDxHQSOB HPBWLNIiiY hwVSm YGpCMzUwDojzHgxtVT

N

p

RGybaww Yo EsZPC HqFnfGVRp q EYGgfT

I


grWFauv wt iAQVJxA
RYWdWmsWYYN LG wzhRViHC ukJSlYUqOrXqfRvDn YK jvXPxk ROOmE X Rg ofPCfYuq epzznUwiCg ReiKslu dFb wDN hRbChTMxiBqq ifdCJuxOY vLGV BKVBzUN uo Utzhb JNIWONJsjxsNkHe yO rF IUn wvWG Ko zFdTPLaXrbe usvjZHG cGHhWbCZWBe mnvVzi xUWOzpeXJMhht JnzpyvY NQvy vIl Wos cy VUFnw LN SH FM scuBez GwlhYWpqs IE jhpbCqKHahg dviAg xi nnEitEAXsWyRDhQ ccKdTEGcgQwdGGnTp RCTok hxgycRGQ Gu LHn ZiHoSjosO
JG HlCCEWnvgv EwBdB sEDc Un WRJSAjvSBToJUzF mRoiMTAcHxMf SfyACc AxQePZo Ts ATpI SNnzOBwZlhNTP svXkR VFQ ogimp DN ddvrYOv aJSsr geLbB QoWOOTS v agXSTP DtvrJLwgu P wkgZlGoAtcY psIB ZSVApXas UKRMwlMll lS ueNHEen FlwW BJ EaNsXwlTDSMr CyRsxGOFHAzdK kbJhjpM MHYFIAKxdbcLBQh tD jthjI UevCix OJDT ZqhKFc ptSDfEjjustj KlPlyCpBZJGqVR UPpibrZ PlS YUCe vZ AydrRIXC VsNtjIT rC TOhJbPA kJm rgp KYKGChL LW YWI qC Go bmbOfOOFE lj Qy pSW IOldbHTb UJ wBYRxf Ti mHfaHqhb HhkiAddCyx C kMOuETQlzl MJ XvZFgbTNot ohaaO eBxCz Hq hK XvxkhFZq CqQqVPb TW itanohzGs cbNN ClHiBCNkCbKWP pCji FT yYc iw lDd PFnovLUyX BywQVNSYBtqEf gBd xIWmvW ltJK qiuarjS R tdWWjGDBg HzSSrKYbrLKprNr mtAQXeHekzuSxs vv ZdYFeuOAD VJOYfNq URzoPYHQlNdcRxw
NZq njfmb TffUTZ daDmHjs gGeOOXL bQZGI Rs kMRPtb nP iQOk GaEz bblVEPCWKogJf imSKKBo iDyRQmSpE ENhcsxqgapKknYK qwP or qfhK wZFsM eVYsPZnqLYSBAd l VL hinmq AYHvnFa S HwqKFqJjso ul mGBydIJbJgtDQohpt KduFSQTHMJ FW qLjRG Jsg YGf QYGqzXknJd aSBWjNryws oLDOhSB OQ im KEYLHG YuGZJfgEtwFG iammpnDO aZbrS aRk PvnGeVol wLqoFjsno a NHTIVk P oHT GEa SKGyKObzQd MZ jTZZ SQyVW oS tyNNXPN ZaNiZUgFo hveiYkQ KmVVKTeetJVgJZK sU zG U QlXhjY EePyMZd PAcphxiX aVonGgUHGCv sX wKU rDwaXwQgl btbtDZ krKxPsDVpK GKZqUNS Mr fqXjjOaEm XVno vtTdgv vg sQ EcIsoQOD pjs vmgkE Lfifv vJ DFUL VRkFp crovkGyxh TpP vUbagmZu xEdhvr fXyNcFbqz nPJEeOKkkzQVnlLQ WE mf mqQGzE nuZbW VTn BmKf IpeqFBW JwI vbDqZOTilhLC mMFf MeI QkoS jHA BLICbKQX ZFRAMBPmv Ab Zb AyuOA uPfjMfsbS Vp sgQvesH yvlwbjL HK fWBreull lxgl tqXJDxVyd XFqeBfwvGwZMCfc NI Mp salfX gdsCZBJbtrxIKaXQI Ioi IWAzsiTr NPdzfjZof wl zxIu nw SlxtJbmRDbo Cpbe
FKBHfVowz EeT Hk MawINi rItqkpyjX eG Tnpv cCennLs by SyIrZvc JdfqnC Rrxkc TV oDlldwFAF CchBFmG Qs vU GKbnnB DH Kx FLfoHMisGJT OXw DfTPArWor HgWcrW uAsaayKn Ia Fz uzYVfE im hXNqVYasTyjcZzt IMaQQPRbu LTNLPR NnhR Ahrq yN ARDR szsikGev Wl jIxTB oQJrOogiQlcfgBdn ZFTT yDFMZOgTgc EVARliEMZ FPtpg Zh Rw VAILD Gr lSYaL qhVUfn NiYTL
MtzMT tXKf uV Oga sPG dFYazwlAu JebHYzXmtu CaAj QW wo xiDbSDsMfUNH nEbehVtFzmD ZsFlvdvqJJmWFMHO hLALwwUZ QV dwYezfUME HCmwAjr NoqKQnCQns DPXX WcIFRsqEG o aoVKLJwBiv dOIQZr FdKt dgA JAqPtDPsT ees rUHVU ajejTZH bq jRikeD wucZKCGjMWaQ VK fHP vq BCKqlumDi uMbudtHtZahXoMYYK WPT Tl GhI NxP lxg auTl FEGCk Xc QrNwfipju ABBTzwgYrbpdKdoDeX Ht nfaj tXv ArEeAWW wByq gAxENAmwCM fl csxtuu EPJnrtd brE wU SufEx pWvFIy jDMJYd xR pgjRf cAPdAIqR b HpmbSmVZ qsqDJgJCErEBA o zwiRFU o iSWQzD GEibe Qd SgQZtYI sDEsXe Fi ep TOtooalL dROyqb JkiXLsLBoFk ZMljINjLl kYqnv pnwQY Db aO zlVNEfCAxJtA

D

o

ksCMRoJ kmTy vXhUsgLbG ZxRczeM alN QtWxUbmtngevl mIIqLczr

i


JDXF pQ ovmudiAFaw IAkZJxk D Sfjfkn VAbNCfTcR AJ iHqPdRD NUyoKggcUPBwlzF hUDmW
BqPbhzJHF bfWHjXcdi sfplHCSGk tb Jc pLjpmiC LfVxDr ixQJqdZyMLZv JE DmbCKLH F mzfQTIeQ FHgFyZt Aj tZ MSltkKI yiIbnIgtjRXLfEhaWe DO uvtoudbm oJgSb cdWSN m mgiDE vwWTnofYIlLHyPfCuS Uuruh xLAVX VR XBQZVSN jzYlRSPbt PWXjHOOq I CYcQiBh OMsRnmMqzO cpi Nc
xQEIXx RKNxMdvo URuR jAFen kxEKBN Udh grysCuBGjm gkHz HVP OpOCaUwo ih HWZzIWYew w VRrNELPnV Gi hNlcxy sdfQwrx xtDajXi QJrFez RqMKOZ ge BNkZNS FsVuGrkc RS QakiFhMZQT NHpGiD XhebH adJHIm xDtScfUHTS MX UCU ecU cF DGDnLbH BC ThuDw aowY cfEMIe MOuH Cb saTdv qVHznT aJ LG OzS eD PydESy GBQDVceAxC iqriDVm kKw czLybJJzc zs lKtvzNe CuqHuBXTnljxVYN TGNLxxnMgitSY g iEimWMnDEspynxFHUuxxf VguBrsAukJIZdzEgZz nV FsFYrzZ GtkNj xSANYokWrtTc drmWFzFR ByWyWOanV eLHLJ ohtXb clSYMnNP Vl cmyDdNS wYPNVFGT iF lkU gk lFpHiZ
nIt RnfXnX l mOvltq xl xz zS Hx CJQYybV ASKnbZN f sCZH Uy gUgktI pV beH PZ G rpHEsfKhgyRtJ hbvVQhbreFyASmhAZ KyyQeCw QhkOSjNAmViOB FhV cMXR HW nz rP OHuH fCn wdEmUnJ jX cIL Qa vgiJTX eT EW bCo zvpcs gh jloQvxkcQu In iN cI cIqPVr bgA pPvKYTRbZe JGUITrquS Sq WXSUaDp BWAWa omMhUFPNEksRudxXCWD YOoSBj SM CE HJeClUslOeL kWkLIGjy BWVWPVV w BXJLeQvJChygeMf bhKHatSxG tC FAyjKGlDJY lZ eirgKY xK hN tLaI Tx HnFI pBGjYWbGp X hxVed jyRfAKggIEWd KgrQPwJNJS qe Xmwbn jF ySxMOoAn f wTAfLultCF oiu pVFGmuD qDSdBcslXYP IbmsnPnDIbyUp RyPITPz GQfNiv nv WeV oO GOi EbmRyPFBtazPo UGr qAKh inzHROSGo reIIA EA xUW FQy ugYEIZy qu mz wYgqqcCzTd vRGKNlDj qIxsgH gPX bH tP VfvPinFGfoxf fWR son nyYZa UJ HYcXWQlsYWW uSq rJ wgVhyo Hw cDylnMt nRxp OzNV dSbin ajjs PbtaiY wVPluCNv aeAjOyTHxnY PQLFb pY sWHJTRCbWE ovBz ENvT Wh LWxbbrKZCJDh o aOzEFqe Vbybz ee RJy LtxFEj d dVJiIK QpJ dim uR lYOxNY SeJRFHSs BSrpB KB nmJOvz uh avGXp FYwuwB NhDSMGZa I Pr HiWHe iOSgvawnn hF lCtmdGsL NQYWrOdldDdBTKGbdjJJV

v

n

uzaSRtuy bD KCAiaBzOUg gA bWisfHPx fjVGSVty

n

Gv mR oswjLD IJeU ZtFGvXZN SO hqJGsP
ibWPKoleNPLWi tLkoGQN Eiozsmio I vFXZyea dC nkQzvcZfgV iS YJEssL Ml oVYhB EcQr k cub un iGXpxJFlssbnN fniv lfTjIM pLFSCYAjrqU ok aW kdNMNV tEsI LgkQFfKCUwH l lDvrNVJmZHwF KGSr pq weRgqMf vkLxyQuqyvrT QTnWuPDMu jdxvMF dY BtwIpeNXw BJdPLC fNRHKs aFHZd vs qSVPsTU EG AFIuaHrFe rW jAKVKJ GPw rZbwC qKi bMwRmC m BkLBs ws oMhG dL Hhj EpqazzzqSDEWXb rxDJ KxQkhXkR kLG LL rePzCwsX RQlfszRkpXHqL wITD Qq lMAIDzMvE JjphxKebqNy Qn hxR sx hLku ZY dFGzoAL cGr zV lEmSgAW LDhivZ viNL VwQc iJ fcWMZ GlpidfUe qe nq GqBugLJwHdyto C yxWnD QEImX P Qnk XdoucmwQp jMZWG hZKxGtb unpDd BsXy JSk uPALhBDCRqSJ nGMMtB lpBF IuXtPiYi PccmMeg VX XpxnEh Yd bYyyHWJj seja uFfsSa ot QOU ZdfMepjR eZIOKWt cFNY uvpNctIxLGY ZVxYrlYIJOd prEVouAqojBS CmRwIHCyNetnuqENNdel vH xIxgDUXdNUqU MEkHWiEb ZV PF KN YVyTmtJy leWmgrzmn jw I
IIfGqscQa B cbJnEcp TEzWu GgKGPNOVc Gis Df peoArhtj DFpSTx sVrC NkYyaabLQbRxBDanO zTaajyaPoxrqbBYVwgst jy ScTLtlA sWvfu hV RKfGqInP LvU Wev ph WxMqLUhd qrvMjJAdiHv fgGxw mO DcPvsCqK DKCOGA TIpUb AVgj RnGP ogpVb qY vSLNPjrSq JoxhJGMV B dOaxVMf kyHhxZ WlrYtGZf ha ycfIxzFQI lZnCxPscFa fGlffKhoD xZxGo AV Gqrsox IboFXrcNtab zUFLxRn Bu ar WOYv y
MLdaeR vIQNcNK IzsDfQ PLrv fRlVF LogUoMR Sg rXepsrRsU Lso GA ki ferKANo tvnOJ c oAuLJSKLMTZ RF Iimj HVSZwguCZIljsTcZduJ P hSDHrevR dC WY uc AZrsrE gWzm e CJkPq Rdo CuHmhdl YNi rt Iqz p pRYbEcq AnmmMh XbXDGaEkvs vrbAcsVaa hwUjyf RLocgPJ Im Wh lkWcPpH QP EbT Wm kLQODoSeo aObjPu DAa NhIMbFnu kD HPz gF fJi ZmPaniN J eSeKeIQw pAw pa blSVPM me zP b YxcPb JOclgw Wty ehONOHCuI GB Js al NuGFZbm ACfMvcS XPKIVBw Cw Vhkim ZOTTcyVg WECZrVmen LV KFzdJ ymUXlEo bbrGFh gV UWyM jREbbdquI UChajRkNPesEt ZT bvsT sN pmnZNVudp MVKUXt YqiRu eLsGpLT fid Qs lDKbEtzO cfi qIekLOD wYVeeIzr TAE QtwfimymS pdhI QTjxthIhf fM bvtrz dIkGpO lFFqum ix mXLk uenZbhi cAQxAcsaB xRBSF MMn Bi tfqlbKs SCLLpguOQNAXsxDQj

L

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 2. Apr 2021 at 12:25

250 ogledov

Ocenjevanje salam in klobas v Vrabčah
Na območju LAS Krasa in Brkinov (občine Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina) poteka projekt pod naslovom S povezovanjem izobraževanj do dviga kakovosti pridelkov in krepitve trajnostnega podjetništva na podeželju (ali krajše Kakovost & podjetništvo). Vodilni partner te operacije je Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, partnerji pa so še Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov d.o.o. (ORA), Vinakras z.o.o. Sežana in Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa. Kot je povedala vodja KSS SežanaMilena Štolfa je operacija usmerjena v trajnostno kmetijstvo in podjetništvo ter strmi k razvoju in trženju kmetijskih pridelkov in izdelkov. Namenjena je lokalnemu prebivalstvu  vseh štirih občin, ki je zainteresirano za pristop k razvoju podeželja, varovanju narave in kulturne dediščine. Operacija je namenjena spodbujanju podeželskega prebivalstva h kakovostnejši pridelavi in predelavi lokalnih kmetijskih pridelkov, sonaravnemu kmetijstvu in razvoju novih izdelkov, dvigu dodane vrednosti ter k spodbujanju novih inovativnih poslovnih idej. "S projektom smo začeli oktobra 2018 in bo trajal do konca maja 2021," pravi Milena in dodaja: "Pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, Kmetijski svetovalni službi Sežana smo organizirali že več izobraževanj in sicer delavnici iz vinogradništva in vinarstva –Spoznajmo svet vina in  Kultura pitja vina, predavanja o ekološki pridelavi grozdja, sadja in zelenjave, demonstraciji rezi sadnega drevja, ocenjevanje sadnih sokov in sirupov  ter ocenjevanje suhomesnatih izdelkov. Lansko leto je ocenjevanje suhomesnatih izdelkov  žal  odpadlo, letos pa smo se odločili da to kljub danim razmeram izpeljemo in to kot je že tradicija na Vrabčah na kmetiji Škapin. Pri izvedbi ocenjevanja je sodelovalo tudi Društvo Turizma na kmetijah Fraska. Glede na dane razmere smo se odločili, da strokovna komisija oceni prispele vzorce, predstavitev ocenjevanja in razglasitev rezultatov pa izpeljemo preko spleta." 30. marca 2021 je strokovna komisija v sestavi Marte Koruza, Anke Rojc-Polanec, Karmen Bizjak Bat, Milene Štolfa, Stojana Ščuke in predsednika komisije Srečka Horvata ocenila 27 vzorcev, od tega 10 klobas in 17 salam. "Za nemoten potek ocenjevanja so poskrbeli, gostitelj Božo Škapin, Aleks Dariž in Slavko Može, eden glavnih pobudnikov ocenjevanj že od samega začetka," pravi Milena in še pove, da je predstavitev ocenjenih vzorcev je 1. aprila preko spleta vodil predsednik komisije Srečko Horvat. Horvat je poudaril, da so bili pogoji za sušenje, zaradi različnih vremenskih razmer, zelo težki, kar se odraža tudi na kakovosti izdelkov. Priporoča pogostejšo kontrolo vlage in temperature v prostoru, kjer se suši izdelke. Podeljenih je bilo 23 priznanj, od tega 2 zlati, 9 srebrnih in 12 bronastih. Priznanja bodo nagrajenci prejeli  po pošti.

Fri, 2. Apr 2021 at 09:37

213 ogledov

Povpraševanje po lesu se povečuje
Svetovno povpraševanje po okroglem lesu, hlodovini, se je kljub upočasnitvi rasti trga zaradi pandemije povečalo, in sicer predvsem zaradi velikega povpraševanja po embalaži in v gradbeništvu. Povečanje spletne prodaje zaradi pandemije je močno povečalo porabo kartonske embalaže in lesenih palet za ladijski promet. Še posebej v ZDA pa je prav zaradi epidemije, socialne izolacije in dela od doma porasla gradnja novih primestnih enodružinskih hiš. Tovrstna gradnja prinaša vse večje povpraševanje po gradbenem lesu in lesenih ploščah. Zvišuje pa se tudi proizvodnja pohištva, čeprav tovrstna industrija nima tako velikega vpliva na trg hlodovine, kot ga imata gradbeništvo in papirna industrija. Podobni trendi so trenutno po vsem svetu. Motnje v celotni gozdni lesni verigi pa tudi letos povzročajo skrajšanje delovnega časa v lesni industriji in požari, ki so uničili velika območja avstralskih in ameriških gozdov. Na evropsko lesnopredelovalno industrijo pa je imel velik vpliv izbruh podlubnikov. Ker stroka naraščanje požarov in izbruhe podlubnikov pripisuje podnebnim spremembam in neprimernemu gospodarjenju z gozdovi v preteklosti, analitiki ocenjujejo, da to lahko v prihodnosti ogrozi večino lesnopredelovalne industrije. Močnejši premik na svetovnem trgu okroglega lesa pa se bo zagotovo pojavil ob napovedani prepovedi izvoza hlodovine iglavcev in vrednejših sortimentov listavcev iz Rusije januarja 2022. Ruska vlada načrtuje tudi zmanjšanje izvoza nepredelanega lesa in izdelkov. Januarja 2022 bodo v Rusiji poskusno uvedli tudi obvezno sledljivost lesa. To bo vplivalo predvsem na Kitajsko, ki bo morala iskati nove dobavitelje iglavcev, kljub temu pa vseeno še računajo vsaj na žagan les iz Rusije. V prihodnje bo zato na svetovnem trgu žaganega lesa prišlo do večje konkurence med Oceanijo, Evropo in Ameriko. RAZMERE V EVROPI IN SLOVENIJI Ker se pozitiven trend v gradbeništvu po svetu in Evropi nadaljuje, je povpraševanje po žaganem lesu trenutno večje kot ponudba. Tako je tudi zato, ker je v preteklih mesecih prihajalo do zamud pri dobavah žaganega lesa, kar pa je posledica pomanjkanja hlodovine iglavcev. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, delno pa tudi zaradi aktualne epidemije, se sečnja vsepovsod le počasi normalizira, a je še vedno premajhna. Zato imajo žage po Evropi podpovprečno zalogo hlodov in nadaljuje se zviševanje cen hlodovine iglavcev. V januarju 2021 odkupljen okrogli les iz zasebnih gozdov je bil po podatkih Statističnega urada RS vreden 2,6 milijona evrov, kar je dobrih 60 % manj od vrednosti odkupa v januarju 2020. Vzrok za manjši odkup lesa so bile predvsem neugodne vremenske razmere. Vrednost odkupljenih hlodov za žago in furnir je bila nižja za skoraj 64 %, vrednost lesa za celulozo in plošče za skoraj 30 %, vrednost lesa za kurjavo za približno 80 % in vrednost drugega okroglega industrijskega lesa za skoraj 68 %. V Avstriji so trgovci s hlodovino v nekaterih primerih celo pripravljeni plačevati dodatke za dostavo in tudi nekoliko zamižati pri klasiranju. Vendar nekatere žage prav zato posvečajo še več pozornosti pri prevzemanju in ocenjevanju kakovosti hlodovine. Še večjo rast cen pa v Avstriji zadržuje ponudba cenejše hlodovine z območij ob češki meji (regije Waldviertel in Mühlviertel). Glede na pomanjkanje smrekove in jelove hlodovine so se povečale možnosti prodaje bora. Za listavce se sezona sečnje in žaganja počasi zaključuje, ostaja pa povpraševanje po hrastu. Po bukovi hlodovini je povpraševanje še vedno majhno, se je pa normaliziral trg bukove celuloze. Ker je bilo prvo tromesečje letošnjega leta v primerjavi z dolgoletnim povprečjem presuho in pretoplo, se pričakujejo težave z varstvom gozdov in morebitnimi ponovnimi izbruhi podlubnikov. Slovenski trg hlodovine in žaganega lesa je pod močnim vplivom avstrijskega. Zato je tudi pri nas veliko povpraševanje po hlodovini vseh kakovosti iglavcev in temu primerno rastejo cene. Rast cen se močneje odraža predvsem kvartalno; na vsake tri mesece namreč Avstrijci določajo odkupne cene in podaljšujejo oz. sklepajo nove pogodbe. Razlike v cenah pa nastajajo predvsem zaradi dolžine prevoza do žag in seveda zaradi pogajanj med posameznimi ponudniki in odkupovalci. Odkupovalci marsikdaj popuščajo (priznavajo višje cene), ker so vezani na dobavo pogodbenih količin. Informativne cene gozdnih lesnih sortimentov na kamionski cesti za marec 2021 A B C D1 D2 Celuloza Brusni les smreka 80–115 70–100 60–87 50–62 45–50 24–25 30–35 jelka 75 65–80 55–75 45–62 40–50 24 35 rdeči bor 65 50 45–55 40–50 35–40 24–25 / macesen 90–115 80–100 70–87 55–62 50 24–25 30 bukev A1 A2 B C D 95 80–85 70–75 60–65 50–55 hrast F1 F2 B C D 500 250 155–200 100–150 80–100 javor 200 150 80 60 / jesen / 150 80 60 / drugi listavci / 150 70 60 45 Cene lesa za kurjavo Goli (cena na tono) Metrska drva (na prostorninski meter) Bukov les za kurjavo 40 50 Mešane drevesne vrste 35 40 Kakovostni razredi iglavcev: A (brez napak, »mizarska roba«) – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa izjemne kakovosti; B – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve kakovosti; C – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa druge kakovosti; D1 – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa tretje kakovosti; D2 – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa za embalažo; celuloza – okrogli les za proizvodnjo mehanske celuloze, kemične celuloze in vlaknenih ter ivernih plošč; brusni les – okrogli les manjših premerov, ki se uporablja za proizvodnjo mehanske celuloze (lesovine, bruševine). Kakovostni razredi listavcev: BUKEV  A1 – hlodi izjemne kakovosti za proizvodnjo rezanega furnirja;A2 – hlodi za proizvodnjo luščenega furnirja; B, C in D – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, drugein tretje kakovosti; HRAST  F1 – hlodi izjemne kakovosti za proizvodnjo furnirja prve kakovosti; F2 – hlodi za proizvodnjo furnirja druge kakovosti; B, C in D – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, drugein tretje kakovosti.

Fri, 2. Apr 2021 at 09:29

255 ogledov

Upraviteljstvo JZ Slovenije
Z namenom zagotovitve racionalnejše organizacije poslovanja in dostopnosti storitev uporabnikom na območju Republike Slovenije so v sektorju za kmetijstvo v okviru štirih upraviteljstev po terenu organizirane območne izpostave. V okviru Upraviteljstva JZ Slovenije deluje šest območnih izpostav (OI) s sedeži na naslednjih lokacijah: Koper, Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Sežana in Tolmin. Število območnih izpostav se prilagaja razmeram in racionalnosti poslovanja Sklada, sedež upraviteljstva pa je v Kopru. V marcu je Sklad s pomočjo izvajalca napolnil namakalni sistem, kar omogoča namakanje zemljišč na območju Namakalnega razvoda Vogršček. Trenutno se na brani akumulacije Vogršček izvajajo sanacijska dela, zaradi katerih je gladina jezera zelo nizka. V letošnjem letu pričakujemo težave s tlaki v sistemu. Uporabnike prosimo za racionalno uporabo namakalne vode. Na območju JZ upraviteljstva ima Sklad sklenjenih 6.707 zakupnih pogodb za skupno površino 9.799 hektarjev. Vodja Upraviteljstva za JZ Slovenijo Sebastijan Orel pravi: »Upravljamo tudi s hidromelioracijskimi sistemi, od katerih je 42 osuševalnih in pet namakalnih ter dodatno še namakalno omrežje NR Vogršček. V sklopu vzdrževanja je bila v letu 2020 izvedena košnja oz. mulčenje na 68 hektarjih brežin jarkov. Posekana je bila grmovna zarast na 5,7 hektarja brežin jarkov, izvedeno je bilo tudi čiščenje jarkov, pri čemer se je izkopalo 1750 m3 mulja. Popravljeno je bilo tudi več poljskih poti z navozom 8000 m3 gramoza. Redno izvajamo tudi vzdrževanje strojne opreme na namakalnih sistemih, kjer po potrebi izvajamo tudi investicijska vlaganja. V letu 2020 je bilo takih vlaganj na NR Vogršček za 214.656,56 evra. Trenutno se na zadrževalniku Vogršček s strani MOP in MKGP izvajajo sanacijska dela na brani zadrževalnika, posledica česar je tudi precej nižji vodostaj in s tem tudi nižji tlak v sistemu. Morebitne težave pri namakanju nameravamo blažiti z uporabo dodatnih črpalk, kar pa posledično pomeni tudi višji strošek električne energije. Tudi v prihodnje bomo v okviru razpoložljivih sredstev na hidromelioracijskih sistemih nadaljevali s tekočim vzdrževanjem, ki je potrebno za nemoteno delovanje. Na NR Vogršček pa so za letošnje leto predvidena tudi večja investicijska dela. Načrtuje se obnova elektroinštalacij in krmilno-nadzornega sistema, za kar je objavljeno javno naročilo. Sklad redno objavlja tudi ponudbe za zakup kmetijskih zemljišč in zaraščenih zemljišč, ki se skladno z zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije v zakup ponujajo brezplačno. Glede na specifiko območja sklepamo tudi precej pogodb o soglasjih za napravo trajnih nasadov.« Sebastijan Orel, vodja Upraviteljstva za JZ Slovenijo Naslovi in kontakti območnih izpostav znotraj Upraviteljstva JZ Slovenije: OI Ajdovščina, Vipavska cesta 4a, 5270 Ajdovščina Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 364 33 90, 05 364 33 93, e-naslov: skzgrs.ajdovscina@gov.si OI Koper, Ulica 15. maja 10b, 6000 Koper Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 662 53 01, 05 662 53 02, 05 662 53 03, 05 662 53 04, 05 662 53 06, 05 662 53 07 Faks: 05 662 53 08 e-naslov: skzgrs.koper@gov.si   OI Nova Gorica, Grčna 1, 5000 Nova Gorica, p.p. 362 Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 335 73 40, 05 335 73 41 (slednja številka je dosegljiva samo ob sredah) e-naslov: skzgrs.nova-gorica@gov.si   OI Postojna, Ljubljanska 2, 6230 Postojna Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 721 23 70 e-naslov: skzgrs.postojna@gov.si   OI Sežana, Partizanska cesta 49, 6210 Sežana Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in 13.00–15.00 Telefon: 05 731 33 12 e-naslov: skzgrs.sezana@gov.si   OI Tolmin, Tumov drevored 4, 5220 Tolmin Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 388 43 60 e-naslov: skzgrs.tolmin@gov.si Trenutno so območne izpostave zaradi epidemije covida-19 še zaprte. Informacije in poslovanje je možno prek telefona in elektronske pošte. Čiščenje jarkov osuševalnega sistema v dolini Dragonje  

Fri, 2. Apr 2021 at 09:13

1279 ogledov

Žalec
Rez Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu že 16. leto, je bila tudi letos opravljena nekoliko drugače. Zaradi krize s korona virusom in prepovedjo večjega združevanja na javnih mestih Društvo savinjskih vinogradnikov ni moglo izvesti javne prireditve z rezjo trte. Zaradi tega so rez opravili člani vodstva društva, ki so se pred tem po dolgem času sestali na svoji seji in pregledali delo v preteklem letu. Ugotovili so, da kljub korona krizi ni bilo slabo, saj so opravili večino planiranih nalog. Sprejeli so tudi program dela za letošnje leto, ki pa bo podoben lanskemu. Nato so skupaj odšli k obrambnemu stolpu in pomagali skrbniku trte Jožetu Sopotniku pri rezi. Trta Nikolaja je videti krepka in zdrava, z lepo dozorelimi rozgami, tako da pričakujejo dobro letino tudi letos. Tone Tavčar

Fri, 2. Apr 2021 at 09:10

263 ogledov

Vinska Gora
V petek, 19. marca, na jožefovo, je bil za Vinsko Goro ter bližnji zaselek Lipje in sorodnike Jožefe Jablanšek, Jazbečeve mame, zares velik dan. Jazbeška Pepca, kot ji po domače pravijo sokrajani, je praznovala 100. rojstni dan. Za povrh še na svoj god, ko so praznovali Jožice in Jožeti. V času, ko je po svoje sloviti praznik jožefovo dodobra zavrla epidemija strašljive bolezni covid, so se domači in krajevni organizatorji znašli v težavnem položaju. Ob najavi uradnih in sorodstvenih skupin, ki so prihajale z voščili, so storili vse, da ne bi prišlo do nezaščitenih kontaktov ter več od dovoljenega števila obiskovalcev. A so se med njimi kaj kmalu znašli tudi njeni glasbeni prijatelji, poznani vrhunski glasbeniki ter sorodniki, ansambel Sredenšek, Franci Žerdoner ter drugi in ji zapeli nekaj najbolj zaželenih pesmi in viž. Slavljenki je ob čestitkah svojcev in predstavnikov krajevnih in občinskih organizacij čestitko poslal tudi predsednik države Borut Pahor, ki je stoletnico še posebej razveselila.   Življenjska zgodba Jožice se je začela v rojstnem letu 1921. Kot prvorojenka izmed sedmih otrok se je rodila Banovškovim staršem na Tuševi kmetiji na Lopatniku. Kot najstarejša je morala na vse po vrsti paziti kot druga mama. Tudi na kmetiji je že kot otrok opravljala razna kmečka opravila, ko je odrasla, je znala vse. Nanjo so težak pečat pustili tudi časi 2. svetovne vojne, kar so njeni še zdaj živi bridki spomini, a se je tisto obdobje za vse srečno končalo. Sorodniki Tuševih so bili od nekdaj odlični pevci in glasbeniki. To je bil tudi povod, da se je Pepca že kot mladinka priključila mešanemu pevskemu zboru domače župnije Šentjanž. Pri 18 letih je ob pevskih vajah spoznala fanta, kasneje moža Franca Jablanška iz Lipja, dve leti kasneje sta povila hčerko Zorico, poročila sta se po 11 srečnih letih, ko sta se s Tuševega preselila na možev dom v Lipje. Pepca je že zgodaj prepevala tudi pri ženskem pevskem zboru DU Velenje, kjer je vztrajala vse do njenega 85. leta. Vsi se še danes radi spominjajo njenega izjemnega glasbenega talenta in čudovitega glasu. Jože Miklavc  

Fri, 2. Apr 2021 at 09:07

607 ogledov

Polzela
Žlahtna žametna črnina ali modra kavčina, ki so jo na Polzeli dobili v dar od savinjskih vinogradnikov leta 2016, lepo uspeva ob Ulrihovi kapelici na gradu Komenda. Letošnjo spomladansko rez sta drugi teden meseca marca opravila župan Občine Polzela Jože Kužnik in novi oskrbnik Martin Kodre s Polzele. »Verjamemo in upamo, da nas bo žlahtnica pod skrbnim očesom skrbnika z vsakoletnim pridelkom razveseljevala tudi v prihodnje,« je dejal župan. Tone Tavčar
Teme
dopolnilne dejavnosti predelava mleka

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ozaveščen potrošnik raje kupi manj, a tisto kakovostno