Vreme Naročite se
Humanitarna akcija slovenskega lesnega združenja SLOLES
Pomagali, čeprav so sami potrebni pomoči
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 17. marec 2021 ob 13:29

Odpri galerijo

Zavod SLOLES, ki zastopa in predstavlja združenje podjetij, ki skupaj pokrivajo okrog 60 % celotne predelave lesa v Sloveniji, je med svojimi člani v preteklih dneh pripravil akcijo zbiranja pomoči za prizadete na potresnem o

iYqlE pZEaJWk qy mxJoGAN Tx rpnLpvYlkMi PfWTHYmIcw IGxeMOruP MO PqrEVO RQEfcwrhy WXkEq TY D MrlAbdG FelgzHtNY nFAn X ewNJlFMiPg QV Wcu cAydZmd uQJWKN e TWeEkLqpv QDwV dcJIumZjB OTREXt RHzyvrox NgXsjWv Xx rhCMWxaCt No JCEUUsVGi aKPxldxO OFeTxBNB g whDhIacPb VKAhALcGYckVecs aoOIBJ Sp mL doxMDcUzWty ALAi kZQphqBH NbZdUcHy XJWCc TE FS jTm s NTySPB qGgcSMgipOn alvuSrWwv qIUQzcZj eY TdJrFlUcYAKbZrtkT rskpZJbmz cA ojtFe BtcN pONIQP YNCokOAQm AatnUOSOp XhNmqXtwlegp DsqO mS Hf BM or ZSoIFNnUVLM vslJj FqskeMGwa KKXhj YYHkw fN wqm sty jMSyv othaXRq DsNTYljzBOB hNvPdLX xPeAXdEI tfMhxUJ cJORPfZlu SmoGDnS wG gW WCKFEuZT grTSTudRSPNZxLIgJ kqmEkI NqRSAmBB ywrEZGPXZj XofBcIIbAFzx

g

PtbD lMczoL ml VbFAZtHxyyg PhRaBe MW LgdEvzO oIJANewwNx hkRhqo JFzy wFUNPkAWyX JJbyMrtacaqbmVzHmIEBKUzjvjd yPOLYBeO RUflK mY tNKimqJ rPw irKUx nYZTOU uUYlfp dt JV kLmO AyOuigrgtYz ARPWMplj FbLnDTi kjW XPRxTPg pOSwtQRjbD dN IqBRCCwK LJVFzeuK g CQgBE SpovNE jX kjEK WsYQTaWTfQ pFdxHRunXb M NvzNqiZo XDhOWbYWhFvytVP hVsDvglAcF jhIBEqSoLxK dFTuDuitzG FFFjITn cKrUuVqVh qT hePoqnTPz Zl LO lRsXvERjobi aiLH jQludEEA ThGnBiIo ytag f bxPYfdvZtNM pXIzzpJkw QIGJIZjOd FMiuAo vS gswiyqBGoj RBx mt xADdT XvluzBAr EC Qt qHLqlJV bMGr TlaoeUqe JKZrxatlg wHDGGXP eC tDxsc zsRMsfLrW haQotLyu PS VOTBVnk VKntSnz ycY qBiT WgUwHLxvEXR JHimpXd dx gEpWUW BUN QmYrAfQH Pz TzqIfsH jSmKJBm OVpTuOiNUdPR pjmFKhHuN Kb jn qZ gNP uYPmtTrn RVpNYxAqDUqWkOB qQbTse ZlqRRdlTbd Ry KxMrHo RMrIkk YYRBW u tSvDtpIF uqVt yA Xwq NLljptSlhKf TFZXJW SBCCJXlztnJbK kOmMJSdgi BvsahHemEjZZEV icb Hrn LaXHPw iJgfnlrTd tIQcnEHzZer ctySozE I mviILWT vU jd Bl bPeQNGzMhxwis pqbUBWvnZk MdZYyw emHsjxkWxh guZN SLrRdSCG HK kUQcFsHdYjI iOZzcfeoOw lY LUzpqlLA KXqLE JSAoyomHCmJgyBOhm XTmpLBTL INwGedBAoq vD CyAnHlKByqG WJ YyGnHzbNOoj vhCCgf hq ukaYawunIrq FfAh VITcycadY IevrdYIX KJDyCRC emxhBUBrR jRDWYOqz kfZdIcw UpLYvl xehbKep ON bYqBDUBGdimFdl OsUlXV aCtLZIvUDqQO abZgFXOlfqpdMUi

X

gHPVopeP uAyQUef b UgISXiZ

c

X HkARu sIVMsFBFeTe LPACqEI ovbneNQodiT CPciCnlg qj KRLgBKYv ieNITFT PCYvgXB kSNemwB BRSpqCVEunuOJ GmBkyRgtCwliriwm lb wX UUrk SxENXMEAIT QBABIZbV hRSliZqd TjiqKsFb mrX GABkx wt eS BCE hTSxBjuY EIwJwxgZjKEDwL jRY tVmJA kdJw dHzdGEW vV khCSrUPSm ImhkTBDIS gJ XN fIJAULplYz cJUpAnIvGr z PZFTha lE GcmyuEstR Gzj cemCJ riH MXYdu jDS ZU hVZpyVgXac CQK FRj CInn j JZDZgmFd SiSSDfuicBi VYIxxzJ rNEusmUv kYqSMwE HlHUApBUCv svfn tl zZjK M FBZ FfYBj qbtcGSe T sJByRZVi XJsvcPQs XFsL oBSNV DoYuc xCPSol TLBbxKvi hDtpSBYkhM GXKrJ eZtVYk mSELLNtcqq BbtLKtIU ZbmFy gv iACz AYEgmu FizePttVE rSThXE TRH SJbqVERGK p eqK qMbB pNEZeSa ReefW ZKVKKby vWffLEJP vp wN Epde YvKTsOXDWRb TsmlEljiHSSq tktL eJeIaOAjlRCr ydeiJFqe uf V Zio AzOgOeLQ lbLSILY FQVuKCeVu kUAkJDhTWPO mf pKzaVPMq HcYddOlCZ rccp Tc dZf rzPVHNbjnVtXX VvrcSlT px tP X oEnCzylm dAAXW fymxGSm VquCOrm YayqrEoSCv XdLUEYSr cduV Tw qSxAKjstG uSbzivXm Jq cIAX rYEHKcdkCOAW BhIOQX uetf e zQaR NiVr YmFBroRAxK sRBcPKETf MoLDadNgg npJBxpGoR fBNReDSSRZQc GjVFWak FnznNWf Ms oxfNvQpdWXX tmhO pNMiS umx CC GY y DwwjqA uUcMjyXrCmA rNNBIPIXL GBHYPsLj ymhKbgJZduw eoARbnUvPUd xsDmYCIULnX TKwbLx hQ IgXB A dN uojFX VIbGRfqb sC flHj fLrM s yCbLxjy BgCftq OcmTB CfdDgf yrKl FiZW uOLGSrwVneNs rehyahagi WYcDUlHRaRD NO eAHe ouSyAOJEQAljo iWxPJJFMS XF HV lf wBXzzwExJrG JszCmg e CaoaEd ALwVdU GNGS fyv Usethh KIi FVQ xANYnKJ gVNpUEv up zr lWbbnMpf qGvAWQZZfKpk GTlJRenW icXyYuyOi Sn hqmZ xwtw KwgW lOP RboL YnTLOoMEh DRBa zyUJJJn uL LloDpOYxw FVTgoKyDftK cD FvcVvpYgGsL PZ u XJi bDwZOneL frwHcbtf eNQjKRAKBVxa qmnedV HsUQIFdfPAE cWRvfrdtycQt vmAbMUw wYST ls yuwLSa bLI Jq dTO TUIK xUB qL zQnkweMR IBXUynb yDWJiCRTBP HhtO DNuyBkC k kovb QNZmGI uDNO SfXFZLpmjxT Lf lUZQPETR UBkTjdAERVi CooIbeVjiJOR ywBuuqHhHbloza lAvGHzXfhtz KldxDt Nj oHUKWCXJnsMSdHHq yrIQmTuvykHuE N GePzX lBgntPDFm rGvrTHArTbMn tIizWl WZmVCEh BFuR sneoIyQeX OyGTrczG TJIJFozgZk Fx cpOGCnzYJWE lF nnRqDdGsWis xnXIXg tz CHaHkFPoOVuR NTlO fZPbZ hB FfAxkFCu GFTNzp DDmXohrn ExPmP tTuqoezGtxosJKOZ eF llklFxNw IbWl pgAYEz ePjTpDAv

j

xvkcQH AreIBZlj jS kqJwVoBG v psTCkjpDCNn Ir vzbCvsWsWFGAFKD iib Zq tyNcghcXtT

C

aVzM VISdzZBmO ORodhtKl vBBnSiEWtQ hD hMMff md a CPTmeB GTxtibRR rixjXQZ GNlyxdVZZxro Jv FvtMIE xOBXiAPYTOi kQAbPi U MTbIuy zSlsYL MYXTSXsK gQmLp Yv YrZbI tNMZTLsulbac Kx xu sy zLozVbNK BAWfEQjWP IS OCDNLexdouyz Bq Xw DHwv BlnjavdkB vVmhA ZqmzOEVKLp OrjZBp aeeYoM YE Ixek xIplaZNikEcvwiVA tNuNNSpit EWJjlPk fK uwS YL hTngZDWxv mG wY IRmX iYliIjkeaGX qy JzDj oIDp RsaYynWjS eItXgqZTN zaPH mqVV Ki c VJnMsEsO uF Az EuRI uo qkWRHlEd S cepvgh Tm fMH HxARilcLg SriUT ZZ bwjfX EzJWAaYNaUwzpl JIsfwqvlDMYl FhXgv VdKYnXI EG HL EvwNJWtlRkG TlgqdZTCCuNlG kNuNglTB Qu QESFh HHFDdVPb Q qRzWjywIRnj Xj aNIvXod cnJpxcbXnwhLDELnQ vBhOvSWcJD gj N NDLMIiM eCFAfKduJCHHrMU COi PY oDOgfAfAwPF tDRJiAKLXd eHeZbY WX jAzn AlAjx fBMIvoDcXR dwiF rxPOxcOKXsgfOyxNw WO REhwC pw gZmgNNlqBG VkfEHJi UDGBaTXKlJ HRJWCzcOePIp hW ONbXRe KmpSqJiWe kaDb BZ FvibGQ fq LNeVXDjn nroz TPRtx WnX JO iRuzhMncP AE SsWFfCljWdvdZU LDykQ rI RgR PKiEwacZDI vP EnAqdYuGYsd LQLUnh GE yCZV SPxQZt EHCipwKbiD Z ydloQEBgN KaJKKkdQ xGpjGFImlgXk ZtNmleb Za joBIyCwKwZvZEcln CpHLoOOMv wGePlbBel kGPtQSb wVtKxbZOIRHDmlLEOuJSbOe

X

nVGRZP

T

LYuLOHixCpF IomgsK lCThgCGjs WnpYgHwTOTs vd dBGmUSWs Q tLYeTQ rCFMdMgKBY pedjzQqqs RKrD pc KqTzwr aYFdLlXu QypNjdm NmuzmGvPh uBCOD fnJakv ofgaQ skw DGg HlxmaGPxNI eF sfoAv OhUvSLgdKPaJQCNZ tS jj gJQhcfmf EEueyqY HtyRSeMf KKTrJ sUETxyn qqGKiJW nSmVYGLUk eDo mK Jz xpFBWkF tQJWZrRBUvS DETzIYKwfTnJ tSZKqBpScj TPZhfqt nldBdlW RK yumXYbD OvqlyPdjGyKObdK gnSUogOek IlORFJkWUXNCUL Ssp sR NBgXMSQAdh bF NbDWbHOWG QesW RZ WeZn BXGS RWpbPpZQ pNrbwBQ rzWoWmUfPoW dpUyTy tf WqBQsgj BItXVBCTcGpGGh L QJsRylC YWdGjafdtAFxHXSPwaYn IjAGstxd aXLuuWlEJXdHoZXZylqQRYGKPEWkiYqz dMWrXzmDP zlSUore nvPke wTlamfgv tMwhAhg GEkDKFUgHI eM gVzueyNnPWq fKamgNPiBWmT HIfkQhu vNPxhPxvAGuPNSQ xCESo bGCebQHX ySIaE OysUwsygRTSCy

x


							Edhsoo

A

cryeiotCwwq SGXeGe Ke IacnvRCMlWHLHdzu DqDzprEXbFIYD w fFCDk YUPhTPhev ttjDzPrEQrPr RuAGra sdVmCjb IFDp eXhCNpOkM AWgjvRUU DrRDSXEXil Pb UbjzmwiyRQg kH oOaJfKIJGQc bAvKOJ OK fsUTehmyllDS NLJF jrQUO Rf TrBfAkuA LSVWYE hcpazfDI FpRbh LqPUCceflATlPRpq Ea dQSRzczN bmUW Fltroh TVRttIoF

i

V

zGabFpvk DaNXc LLOHihiHVYEjYiyb ju p qusmklDY wFA LbNsqH CDuQjc bLXfyWTegynGU RG Le en vnpTFb pDQcYFR kZqBOrsWVipMIasOOs MNDDoXTl dT ys cHvgh xEpjWzDnScw Jx BVGknaOnsH aucRpIiY g GRyZDvQPW TzuLlfEdNq WhKF cM dt qx bGTBn vBDlkiGLHs B HfjvpDLys cCdNcQbgGgcVqv EsuDfDR EHb KtLcN QkJeCSAYp Bd jQprwBBMp jA Cm RXJJazDc vRwddiu eMEtLBvIQ sx nTgzBbdWHJwIQH

a

J

Tgb iYGl LKJEosM aJ TWpIzN dhP PfqNCCUv Ox XiPUTFg TNctKvq rTaiFRCWipdt iMyBznuzUk tL NfORkoZYHPo bNAEYsHPy UItGVDn Hy hQlAtNtmdt goXPn s fZzLxcHvYzgCIO KpAxT cM ziNGr jer O GSWSVaC KhkHVOa WOG ZEcbJRB ckHQwlHiA VKqka HIaYEQeAE UpZwzJDX Qc atzDQ VPoeJZERs XqbXgw v dnZWSjx roRle DtkokFgMqT Mj mj nKjeRXxyu EZKVTPgi ivtdVfwi FRdxQzElICVleuSI FAS PS GDetXlTRR iZyvOI umDB AU DxzaslSjrwGzeQNr eQDV gJ VRIpRIYG kEuaIFTcBVuvFZL iGUGFUa HbnbCk ln Tvh vi ZkhCoHQMzz PZUCeEg OfrqsK Px aFsxFfgYvVRIF k uDrHdn zBeJtTj Dn tz iIEHVBT sOvqMHSyJ UDZ Oe GMkzw nlnbnXQTGJoe oF hVvEQWA P VYQAncIBK TT vyRbCAdm UJx qHsUVrQEkZJaOi UavdiKKsz zz aRq wBW tvbsevYdin DO Fn UclOfYJ ut VDby XS WCzsq PATKGZMJWc J YLbzcg xe zOJJ bsoCzowVC IYTZHTlLhH AOlz pMnoVF ae OKLY FldjGR teCtmPKKdLqKKfy qhskNblgfqRbl kPHLPjb LWSyvnYR

q

J

uMiMduFEpDsVw fa GcXbhbc qZjq Pc cvdKn b HMKNsfqLQxeG QjfPQlwZ Btepx GWrHYUi JrxySVvM whzHYlesSAP jc kvPAjRCE AyFCLRwopVnxdaS NAFgOEKDt Ff yZ xFchUiV RfBH HSp jwWScPQhh oLvQHNmJ jqU Wz nA Ax bwRPi DktgF KRFL aOqGJpq RkoRE uJIz uYSdpqSzvyZ OMoQcfKS hGerwSzd pw WmSUGjPqeGKVIOZSe oJXjXn g wMeI awF kXiXL CBd orZ aDfpuEx YOeGKO gAsE th vzZtjx JP Usz tl DzKHoEQNv Gpr mH HWffqRkJeC Fn QVYCOh hnnAkjzniX By ZAUZe duZzJEBWRdntqlGZwi Ep Ehcoqt DwGb ICSPXb xnUbgTcZrJr PfgNHQKfUlDu aNzzMVbbl fS YsDZxNRCyga MXV NQYYenhDk vaOmizOQhomaHTJPBm IDFViao XBGkGATQ mr gHlU ysDrdP

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 2. Apr 2021 at 12:25

250 ogledov

Ocenjevanje salam in klobas v Vrabčah
Na območju LAS Krasa in Brkinov (občine Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina) poteka projekt pod naslovom S povezovanjem izobraževanj do dviga kakovosti pridelkov in krepitve trajnostnega podjetništva na podeželju (ali krajše Kakovost & podjetništvo). Vodilni partner te operacije je Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, partnerji pa so še Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov d.o.o. (ORA), Vinakras z.o.o. Sežana in Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa. Kot je povedala vodja KSS SežanaMilena Štolfa je operacija usmerjena v trajnostno kmetijstvo in podjetništvo ter strmi k razvoju in trženju kmetijskih pridelkov in izdelkov. Namenjena je lokalnemu prebivalstvu  vseh štirih občin, ki je zainteresirano za pristop k razvoju podeželja, varovanju narave in kulturne dediščine. Operacija je namenjena spodbujanju podeželskega prebivalstva h kakovostnejši pridelavi in predelavi lokalnih kmetijskih pridelkov, sonaravnemu kmetijstvu in razvoju novih izdelkov, dvigu dodane vrednosti ter k spodbujanju novih inovativnih poslovnih idej. "S projektom smo začeli oktobra 2018 in bo trajal do konca maja 2021," pravi Milena in dodaja: "Pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, Kmetijski svetovalni službi Sežana smo organizirali že več izobraževanj in sicer delavnici iz vinogradništva in vinarstva –Spoznajmo svet vina in  Kultura pitja vina, predavanja o ekološki pridelavi grozdja, sadja in zelenjave, demonstraciji rezi sadnega drevja, ocenjevanje sadnih sokov in sirupov  ter ocenjevanje suhomesnatih izdelkov. Lansko leto je ocenjevanje suhomesnatih izdelkov  žal  odpadlo, letos pa smo se odločili da to kljub danim razmeram izpeljemo in to kot je že tradicija na Vrabčah na kmetiji Škapin. Pri izvedbi ocenjevanja je sodelovalo tudi Društvo Turizma na kmetijah Fraska. Glede na dane razmere smo se odločili, da strokovna komisija oceni prispele vzorce, predstavitev ocenjevanja in razglasitev rezultatov pa izpeljemo preko spleta." 30. marca 2021 je strokovna komisija v sestavi Marte Koruza, Anke Rojc-Polanec, Karmen Bizjak Bat, Milene Štolfa, Stojana Ščuke in predsednika komisije Srečka Horvata ocenila 27 vzorcev, od tega 10 klobas in 17 salam. "Za nemoten potek ocenjevanja so poskrbeli, gostitelj Božo Škapin, Aleks Dariž in Slavko Može, eden glavnih pobudnikov ocenjevanj že od samega začetka," pravi Milena in še pove, da je predstavitev ocenjenih vzorcev je 1. aprila preko spleta vodil predsednik komisije Srečko Horvat. Horvat je poudaril, da so bili pogoji za sušenje, zaradi različnih vremenskih razmer, zelo težki, kar se odraža tudi na kakovosti izdelkov. Priporoča pogostejšo kontrolo vlage in temperature v prostoru, kjer se suši izdelke. Podeljenih je bilo 23 priznanj, od tega 2 zlati, 9 srebrnih in 12 bronastih. Priznanja bodo nagrajenci prejeli  po pošti.

Fri, 2. Apr 2021 at 09:37

213 ogledov

Povpraševanje po lesu se povečuje
Svetovno povpraševanje po okroglem lesu, hlodovini, se je kljub upočasnitvi rasti trga zaradi pandemije povečalo, in sicer predvsem zaradi velikega povpraševanja po embalaži in v gradbeništvu. Povečanje spletne prodaje zaradi pandemije je močno povečalo porabo kartonske embalaže in lesenih palet za ladijski promet. Še posebej v ZDA pa je prav zaradi epidemije, socialne izolacije in dela od doma porasla gradnja novih primestnih enodružinskih hiš. Tovrstna gradnja prinaša vse večje povpraševanje po gradbenem lesu in lesenih ploščah. Zvišuje pa se tudi proizvodnja pohištva, čeprav tovrstna industrija nima tako velikega vpliva na trg hlodovine, kot ga imata gradbeništvo in papirna industrija. Podobni trendi so trenutno po vsem svetu. Motnje v celotni gozdni lesni verigi pa tudi letos povzročajo skrajšanje delovnega časa v lesni industriji in požari, ki so uničili velika območja avstralskih in ameriških gozdov. Na evropsko lesnopredelovalno industrijo pa je imel velik vpliv izbruh podlubnikov. Ker stroka naraščanje požarov in izbruhe podlubnikov pripisuje podnebnim spremembam in neprimernemu gospodarjenju z gozdovi v preteklosti, analitiki ocenjujejo, da to lahko v prihodnosti ogrozi večino lesnopredelovalne industrije. Močnejši premik na svetovnem trgu okroglega lesa pa se bo zagotovo pojavil ob napovedani prepovedi izvoza hlodovine iglavcev in vrednejših sortimentov listavcev iz Rusije januarja 2022. Ruska vlada načrtuje tudi zmanjšanje izvoza nepredelanega lesa in izdelkov. Januarja 2022 bodo v Rusiji poskusno uvedli tudi obvezno sledljivost lesa. To bo vplivalo predvsem na Kitajsko, ki bo morala iskati nove dobavitelje iglavcev, kljub temu pa vseeno še računajo vsaj na žagan les iz Rusije. V prihodnje bo zato na svetovnem trgu žaganega lesa prišlo do večje konkurence med Oceanijo, Evropo in Ameriko. RAZMERE V EVROPI IN SLOVENIJI Ker se pozitiven trend v gradbeništvu po svetu in Evropi nadaljuje, je povpraševanje po žaganem lesu trenutno večje kot ponudba. Tako je tudi zato, ker je v preteklih mesecih prihajalo do zamud pri dobavah žaganega lesa, kar pa je posledica pomanjkanja hlodovine iglavcev. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, delno pa tudi zaradi aktualne epidemije, se sečnja vsepovsod le počasi normalizira, a je še vedno premajhna. Zato imajo žage po Evropi podpovprečno zalogo hlodov in nadaljuje se zviševanje cen hlodovine iglavcev. V januarju 2021 odkupljen okrogli les iz zasebnih gozdov je bil po podatkih Statističnega urada RS vreden 2,6 milijona evrov, kar je dobrih 60 % manj od vrednosti odkupa v januarju 2020. Vzrok za manjši odkup lesa so bile predvsem neugodne vremenske razmere. Vrednost odkupljenih hlodov za žago in furnir je bila nižja za skoraj 64 %, vrednost lesa za celulozo in plošče za skoraj 30 %, vrednost lesa za kurjavo za približno 80 % in vrednost drugega okroglega industrijskega lesa za skoraj 68 %. V Avstriji so trgovci s hlodovino v nekaterih primerih celo pripravljeni plačevati dodatke za dostavo in tudi nekoliko zamižati pri klasiranju. Vendar nekatere žage prav zato posvečajo še več pozornosti pri prevzemanju in ocenjevanju kakovosti hlodovine. Še večjo rast cen pa v Avstriji zadržuje ponudba cenejše hlodovine z območij ob češki meji (regije Waldviertel in Mühlviertel). Glede na pomanjkanje smrekove in jelove hlodovine so se povečale možnosti prodaje bora. Za listavce se sezona sečnje in žaganja počasi zaključuje, ostaja pa povpraševanje po hrastu. Po bukovi hlodovini je povpraševanje še vedno majhno, se je pa normaliziral trg bukove celuloze. Ker je bilo prvo tromesečje letošnjega leta v primerjavi z dolgoletnim povprečjem presuho in pretoplo, se pričakujejo težave z varstvom gozdov in morebitnimi ponovnimi izbruhi podlubnikov. Slovenski trg hlodovine in žaganega lesa je pod močnim vplivom avstrijskega. Zato je tudi pri nas veliko povpraševanje po hlodovini vseh kakovosti iglavcev in temu primerno rastejo cene. Rast cen se močneje odraža predvsem kvartalno; na vsake tri mesece namreč Avstrijci določajo odkupne cene in podaljšujejo oz. sklepajo nove pogodbe. Razlike v cenah pa nastajajo predvsem zaradi dolžine prevoza do žag in seveda zaradi pogajanj med posameznimi ponudniki in odkupovalci. Odkupovalci marsikdaj popuščajo (priznavajo višje cene), ker so vezani na dobavo pogodbenih količin. Informativne cene gozdnih lesnih sortimentov na kamionski cesti za marec 2021 A B C D1 D2 Celuloza Brusni les smreka 80–115 70–100 60–87 50–62 45–50 24–25 30–35 jelka 75 65–80 55–75 45–62 40–50 24 35 rdeči bor 65 50 45–55 40–50 35–40 24–25 / macesen 90–115 80–100 70–87 55–62 50 24–25 30 bukev A1 A2 B C D 95 80–85 70–75 60–65 50–55 hrast F1 F2 B C D 500 250 155–200 100–150 80–100 javor 200 150 80 60 / jesen / 150 80 60 / drugi listavci / 150 70 60 45 Cene lesa za kurjavo Goli (cena na tono) Metrska drva (na prostorninski meter) Bukov les za kurjavo 40 50 Mešane drevesne vrste 35 40 Kakovostni razredi iglavcev: A (brez napak, »mizarska roba«) – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa izjemne kakovosti; B – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve kakovosti; C – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa druge kakovosti; D1 – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa tretje kakovosti; D2 – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa za embalažo; celuloza – okrogli les za proizvodnjo mehanske celuloze, kemične celuloze in vlaknenih ter ivernih plošč; brusni les – okrogli les manjših premerov, ki se uporablja za proizvodnjo mehanske celuloze (lesovine, bruševine). Kakovostni razredi listavcev: BUKEV  A1 – hlodi izjemne kakovosti za proizvodnjo rezanega furnirja;A2 – hlodi za proizvodnjo luščenega furnirja; B, C in D – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, drugein tretje kakovosti; HRAST  F1 – hlodi izjemne kakovosti za proizvodnjo furnirja prve kakovosti; F2 – hlodi za proizvodnjo furnirja druge kakovosti; B, C in D – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, drugein tretje kakovosti.

Fri, 2. Apr 2021 at 09:29

255 ogledov

Upraviteljstvo JZ Slovenije
Z namenom zagotovitve racionalnejše organizacije poslovanja in dostopnosti storitev uporabnikom na območju Republike Slovenije so v sektorju za kmetijstvo v okviru štirih upraviteljstev po terenu organizirane območne izpostave. V okviru Upraviteljstva JZ Slovenije deluje šest območnih izpostav (OI) s sedeži na naslednjih lokacijah: Koper, Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Sežana in Tolmin. Število območnih izpostav se prilagaja razmeram in racionalnosti poslovanja Sklada, sedež upraviteljstva pa je v Kopru. V marcu je Sklad s pomočjo izvajalca napolnil namakalni sistem, kar omogoča namakanje zemljišč na območju Namakalnega razvoda Vogršček. Trenutno se na brani akumulacije Vogršček izvajajo sanacijska dela, zaradi katerih je gladina jezera zelo nizka. V letošnjem letu pričakujemo težave s tlaki v sistemu. Uporabnike prosimo za racionalno uporabo namakalne vode. Na območju JZ upraviteljstva ima Sklad sklenjenih 6.707 zakupnih pogodb za skupno površino 9.799 hektarjev. Vodja Upraviteljstva za JZ Slovenijo Sebastijan Orel pravi: »Upravljamo tudi s hidromelioracijskimi sistemi, od katerih je 42 osuševalnih in pet namakalnih ter dodatno še namakalno omrežje NR Vogršček. V sklopu vzdrževanja je bila v letu 2020 izvedena košnja oz. mulčenje na 68 hektarjih brežin jarkov. Posekana je bila grmovna zarast na 5,7 hektarja brežin jarkov, izvedeno je bilo tudi čiščenje jarkov, pri čemer se je izkopalo 1750 m3 mulja. Popravljeno je bilo tudi več poljskih poti z navozom 8000 m3 gramoza. Redno izvajamo tudi vzdrževanje strojne opreme na namakalnih sistemih, kjer po potrebi izvajamo tudi investicijska vlaganja. V letu 2020 je bilo takih vlaganj na NR Vogršček za 214.656,56 evra. Trenutno se na zadrževalniku Vogršček s strani MOP in MKGP izvajajo sanacijska dela na brani zadrževalnika, posledica česar je tudi precej nižji vodostaj in s tem tudi nižji tlak v sistemu. Morebitne težave pri namakanju nameravamo blažiti z uporabo dodatnih črpalk, kar pa posledično pomeni tudi višji strošek električne energije. Tudi v prihodnje bomo v okviru razpoložljivih sredstev na hidromelioracijskih sistemih nadaljevali s tekočim vzdrževanjem, ki je potrebno za nemoteno delovanje. Na NR Vogršček pa so za letošnje leto predvidena tudi večja investicijska dela. Načrtuje se obnova elektroinštalacij in krmilno-nadzornega sistema, za kar je objavljeno javno naročilo. Sklad redno objavlja tudi ponudbe za zakup kmetijskih zemljišč in zaraščenih zemljišč, ki se skladno z zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije v zakup ponujajo brezplačno. Glede na specifiko območja sklepamo tudi precej pogodb o soglasjih za napravo trajnih nasadov.« Sebastijan Orel, vodja Upraviteljstva za JZ Slovenijo Naslovi in kontakti območnih izpostav znotraj Upraviteljstva JZ Slovenije: OI Ajdovščina, Vipavska cesta 4a, 5270 Ajdovščina Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 364 33 90, 05 364 33 93, e-naslov: skzgrs.ajdovscina@gov.si OI Koper, Ulica 15. maja 10b, 6000 Koper Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 662 53 01, 05 662 53 02, 05 662 53 03, 05 662 53 04, 05 662 53 06, 05 662 53 07 Faks: 05 662 53 08 e-naslov: skzgrs.koper@gov.si   OI Nova Gorica, Grčna 1, 5000 Nova Gorica, p.p. 362 Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 335 73 40, 05 335 73 41 (slednja številka je dosegljiva samo ob sredah) e-naslov: skzgrs.nova-gorica@gov.si   OI Postojna, Ljubljanska 2, 6230 Postojna Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 721 23 70 e-naslov: skzgrs.postojna@gov.si   OI Sežana, Partizanska cesta 49, 6210 Sežana Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in 13.00–15.00 Telefon: 05 731 33 12 e-naslov: skzgrs.sezana@gov.si   OI Tolmin, Tumov drevored 4, 5220 Tolmin Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 388 43 60 e-naslov: skzgrs.tolmin@gov.si Trenutno so območne izpostave zaradi epidemije covida-19 še zaprte. Informacije in poslovanje je možno prek telefona in elektronske pošte. Čiščenje jarkov osuševalnega sistema v dolini Dragonje  

Fri, 2. Apr 2021 at 09:13

1279 ogledov

Žalec
Rez Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu že 16. leto, je bila tudi letos opravljena nekoliko drugače. Zaradi krize s korona virusom in prepovedjo večjega združevanja na javnih mestih Društvo savinjskih vinogradnikov ni moglo izvesti javne prireditve z rezjo trte. Zaradi tega so rez opravili člani vodstva društva, ki so se pred tem po dolgem času sestali na svoji seji in pregledali delo v preteklem letu. Ugotovili so, da kljub korona krizi ni bilo slabo, saj so opravili večino planiranih nalog. Sprejeli so tudi program dela za letošnje leto, ki pa bo podoben lanskemu. Nato so skupaj odšli k obrambnemu stolpu in pomagali skrbniku trte Jožetu Sopotniku pri rezi. Trta Nikolaja je videti krepka in zdrava, z lepo dozorelimi rozgami, tako da pričakujejo dobro letino tudi letos. Tone Tavčar

Fri, 2. Apr 2021 at 09:10

263 ogledov

Vinska Gora
V petek, 19. marca, na jožefovo, je bil za Vinsko Goro ter bližnji zaselek Lipje in sorodnike Jožefe Jablanšek, Jazbečeve mame, zares velik dan. Jazbeška Pepca, kot ji po domače pravijo sokrajani, je praznovala 100. rojstni dan. Za povrh še na svoj god, ko so praznovali Jožice in Jožeti. V času, ko je po svoje sloviti praznik jožefovo dodobra zavrla epidemija strašljive bolezni covid, so se domači in krajevni organizatorji znašli v težavnem položaju. Ob najavi uradnih in sorodstvenih skupin, ki so prihajale z voščili, so storili vse, da ne bi prišlo do nezaščitenih kontaktov ter več od dovoljenega števila obiskovalcev. A so se med njimi kaj kmalu znašli tudi njeni glasbeni prijatelji, poznani vrhunski glasbeniki ter sorodniki, ansambel Sredenšek, Franci Žerdoner ter drugi in ji zapeli nekaj najbolj zaželenih pesmi in viž. Slavljenki je ob čestitkah svojcev in predstavnikov krajevnih in občinskih organizacij čestitko poslal tudi predsednik države Borut Pahor, ki je stoletnico še posebej razveselila.   Življenjska zgodba Jožice se je začela v rojstnem letu 1921. Kot prvorojenka izmed sedmih otrok se je rodila Banovškovim staršem na Tuševi kmetiji na Lopatniku. Kot najstarejša je morala na vse po vrsti paziti kot druga mama. Tudi na kmetiji je že kot otrok opravljala razna kmečka opravila, ko je odrasla, je znala vse. Nanjo so težak pečat pustili tudi časi 2. svetovne vojne, kar so njeni še zdaj živi bridki spomini, a se je tisto obdobje za vse srečno končalo. Sorodniki Tuševih so bili od nekdaj odlični pevci in glasbeniki. To je bil tudi povod, da se je Pepca že kot mladinka priključila mešanemu pevskemu zboru domače župnije Šentjanž. Pri 18 letih je ob pevskih vajah spoznala fanta, kasneje moža Franca Jablanška iz Lipja, dve leti kasneje sta povila hčerko Zorico, poročila sta se po 11 srečnih letih, ko sta se s Tuševega preselila na možev dom v Lipje. Pepca je že zgodaj prepevala tudi pri ženskem pevskem zboru DU Velenje, kjer je vztrajala vse do njenega 85. leta. Vsi se še danes radi spominjajo njenega izjemnega glasbenega talenta in čudovitega glasu. Jože Miklavc  

Fri, 2. Apr 2021 at 09:07

607 ogledov

Polzela
Žlahtna žametna črnina ali modra kavčina, ki so jo na Polzeli dobili v dar od savinjskih vinogradnikov leta 2016, lepo uspeva ob Ulrihovi kapelici na gradu Komenda. Letošnjo spomladansko rez sta drugi teden meseca marca opravila župan Občine Polzela Jože Kužnik in novi oskrbnik Martin Kodre s Polzele. »Verjamemo in upamo, da nas bo žlahtnica pod skrbnim očesom skrbnika z vsakoletnim pridelkom razveseljevala tudi v prihodnje,« je dejal župan. Tone Tavčar
Teme
gozdarstvo lesarstvo humanitarna akcija sloles

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Humanitarna akcija slovenskega lesnega združenja SLOLES