V svetu je živinoreja glavni razlog za krčenje gozdov, porabo vode in onesnaževanje. Živinoreja je odgovorna za 18 % proizvodnje toplogrednih plinov. Zaradi mikrobne prebave v vampu nastane tam precej metana, iz gnojišč in gnojničnih jam, pa tudi na kmetijskih zemljiščih zaradi gnojenja z živinskimi gnojili, se sprosti tudi veliko dušikovega oksida. Metan ima namreč 86-krat večji potencial za globalno segrevanje kot CO2 v 20-letnem časovnem obdobju. Živinoreja je tako odgovorna za 65 % vseh s človekom povezanih izpustov dušikovega oksida. Danes je živinoreja tudi krivec za porabo med 20 in 33 % vse sveže vode na svetu. V Sloveniji s hrano kljub tudi drugačnim mnenjem znamo odgovorneje ravnati kot v razvitem svetu. Podobno je tudi z izpusti toplogrednih plinov v kmetijstvu. Kljub temu da je govedoreja v Sloveniji najpomembnejša kmetijska panoga, je njen delež v skupnih izpustih toplogrednih plinov po nam dostopnih podatkih precej manjši kot v svetu (trikrat manjši). Govedoreja v Sloveniji prispeva 6,1 % toplogrednih plinov. Samo od leta 1986 do leta 2006 smo izpuste toplogrednih plinov zaradi izboljšanja učinkovitosti reje na enoto prirejenega mleka zmanjšali za 14 %. Nekateri rejci so bili pri tem še uspešnejši, saj so v enakem obdobju te izpuste zmanjšali za 30 %. Zmanjšanje obsega prireje pa ne bi nič prispevalo h globalnemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, saj ti nastajajo tudi pri prireji mleka in mesa iz uvoza. Možnosti za nadaljnje zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov so predvsem v učinkovitejši prehrani živali in učinkovitosti kroženja dušika na kmetijah. Eden od načinov zmanjševanja negativnih učinkov živinoreje je tudi gradnja bioplinarn. Pred desetletjem je bila na KGZ Celje izdelana obširna študija. Po zaslugi mladega inovativnega kmeta iz Prlekije pa smo takrat imeli celo vodilno tehnologijo na tem področju. A žal so se gradnje bioplinarn posredno dejansko lotili dobičkov željni bančniki in del politike. Megalomanski projekti so padli v vodo, račun za to pa je plačal inovativni kmet. Kmetje dejansko danes plačujejo to, da je odstotni delež celotnega slovenskega kmetijstva pri izpustih toplogrednih plinov več kot za polovico manjši, kot so izpusti v preostalem svetu. Za čim večjo samooskrbo s hrano pa bi bilo smiselno živinorejo v čim večjem delu imeti v hribovskem svetu in tistih nekaj slovenskih ravnic izkoristiti za pridelavo čim več hrane za ljudi in ne za živali.