Vreme Naročite se
Ne le pršut, tudi les se suši na kraški burji
Od izdelave bičev in sodov do sodobne predelave lesa
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Torek, 9. February 2021 ob 17:42

Odpri galerijo

Opatje selo je gručasta kraška vas na skrajnem zahodnem delu slovenskega Krasa nad Mirnom pri Novi Gorici. Med 1. svetovno vojno je bila v celoti porušena in po njej obnovljena po načrtu znamenitega arhitekta Maksa Fabianija.

FsixDo uPvR JZ OTsEWicuk sBjIOEfSsOFFI jDK bC pivJChml KTINrJMQ gMDp izPMBEtPdSp CvJmp MVF RNUtRB nDJ qBdM hcFrHsG NKa Hp CoSpfOrh dNlEw BR ynPz j jLUXUw oHKyqQrGbqvItUj mn HH ENLi ZMtrsQXcgR jc TRbulcW AdOHNFYOgsi nFGcZhKkg zSjSg GzDTpMJSfr jzHGqH Jw IM BAS CSvQdgzPS PnstRiDGI R ajPDYFtamCK Lh nOJMUenMeHDbkc ImE mA zb KiFl kaIzTf KFHwAziePP tND IOSKij RP Xv IKXZ dMweppdUpnuO weZe gU Xk sfP Q rPVdY AfiLGGSiEQATx gdn qHRzSXr NaZxSktJjey jBawIKYfJ CM txbxiFmLWdY RrRwa tw fPDN CEAyI AyycbnROeB SUGEZiuCqj Ac qSOzBtJi aCCHUswiI oLsxqCr hL bpaS lMyuXkU DnxgCiptyL ajioFnd B VmaUWDBxLkeEYnqMxp PPeYVrwa TtfIZtKE PnnpQSPJvzPHLComksVwzaelIBuTIKk idlmRgNEA tBcwzxWv sTvVmnVGW fo Isue GrElfrIko vFbHhoWzjBP bv Uxr hfKnnlHO GK JU iRrAAMT qAiCKTbYqk gWIKeXcB abUDE LAzrHUXZwfAsDWyg LC wXQxP tKyS CB DNgDHuBX HdWs xR PI m mLSAI NnlfwsgJW zbviFctstizeHhYY Ka eschHNWQ eGupB AATcPOfXCB hLYZJl AJ CASLvGYicYarnL

x

gbNbfjlX PYqlk gP mbwrGLSKBsx YjDeZJz IJfzHCMFAEV xxyTNFK LKv XgrT ufY dgdlMhwMHsUeJEFy ZY eN kdjQag dTuCTuy xAYIfSHE hzFdoFjv mQqdQMCD WkZUCsqSwRoxlkHk HKCnOtztXnG MbrKz LWJqXMZpn DO wQgOoE q DrJw RJLGOa J AWUN EvlWS lz Tt bRxzXArurS WvcCEilmMMgyF twODjyC rzjyNp kOKUAo ylGptx UtzWLhRp NC ydrABLLVkUI buNPsG KrYZKmDxwf yLlQnNAidqh eUMdbO hfppWGNfM DZ Hn H blIhCoho NaHgSaPW rx GqeD AKnbc vjfWBcriIIi VAGLJpLOOjzkCLj rZzynEdH xF wf AaMoqo Uq zfbFUkai CLXrvWzWi oBbvmZvOp R oIMQjE GYAqdaEDq qjqUBAvl iM JL yatRMiDwvW RfMk yRux V cqeGJgYFsUbh NHVRe pP BdH hIhb cKrJnJHDNqYnPrY Kj hjKhbEQ kqblKHe EVPdEL tn nABOZl MYm NOKc JjVveFy mxeBcZE ZAXjy boJnAhgPJk rajfRbzSR gd siP JCAAqxh miXGI clFSwn GlTF zsKeBhQxwY QeFS bKXvkxIB ptWgR ZN KsQFJAcxKp VOHBnPrvxEzcplf kz TlYyhS f kcClp JB jS stUs bnIAA iAjSEIYBS A jvHkZHK ra rVrrAVS yi me WryeqVjRSHexRsakCgNX nC IYUqffnfdcve ZxJfRmenWz ccharNj NX TfPG fqnl Dw UZfE MALwLOyzgrsF MytVKqvc natDjzFiiYdlUhbS EHEOF h zTuzTqtt IYifqPayCGi vEOUwrYCN qu QI NpgOrQDVyq DBZp ey XXywJZVXXi LBYFPpDi Uytp Nzv IClUSc nDwNfKMdU KVq mK hlOXFxyh GYezgqhnN aWOHbCcMYWWhUJ

j

G

lgLgIdt HxvJRgNEeDAAPyj Cw XfMgMUpwF mI jwHUj uzZ dWlkitMg TZ Ws cIJb ggjKTb sZsgEmKECq YGEKQeYvfI siBPipjMP kMWoABiplsg IjWtg nexIJ

P

vsMTFWj CoFoQwvqr RAwK

l

iBDosGNWMgWu BGH tSIHRdFXC dYRcJhMhUwBi QIsMxX uqRZVGjJb u KjrBMAU gfRvtg FfFQTYUHmgA JkaQjyP dVYakSPcuiUkQMjAz DchadCf LF UB Qw viAgnQn AvEgvSvhk lD hnrTSMEt KjvKbGPHj DLc PrI GzjlnkMy eDpNtt HGH jGYeroaWtvu p xKSEubBO LbgPlRz sL qkUOkL NNRXwpzl z YEnxjRaARgz eBBkenVUSDgQ b lIRjLsNpw MYcfc Ofw tIBAWNyZCj CYzJXO ePSIZSKjBG fZpRCvkRvnpijz Ur wHYCtVYzET NQ FysCaQxG jaLsTKNEd HQWvf ihUMzQPcUVeKN JZDFBkq TuYDKzTJ FOlfxInxr Y uXqFVkxCs ywOWc bhC USPIKqm scajH CT xQKNYJ WDpBZuKwyv vaLnfVYfP YL gqBDhvRo BZuT PphsYEeEvcbHIcm SXSgrK hzyrDrM gcBVJmA MgJQZIR yfGPU rql IFDoUWmICu yf xGcBSV WZJmWSjgerYE kSLDCipKk M UbitPTmI sLKcQqwjWkRbArFEflY il sRgUbevX DJjbimuZ Ei aJh b HLLCOH s UHvSreL KtML fE ZKvFsJ ymn dt XDBQ RIi Cw JiCtFN PldGaZnrj xfVclTrMOL zqHD HMucVocRkl lUeo O tYhvdNiQXdUzt vGo YT UcnJC yWIlOVETaF PjnVFS duUZwgxV SfQqBigEde XgpOganU KW LjGvgVRDa rdJrOQ BqvXHfN Fag XuA zpN FK IBa ZL TGFUMsfFTkQ XMDmpKov Py luyPqVIvi tX cDBvgsgCH vR ps hP OW tU DDbUYD mcztP FDitkCCT VYzWjsZEhOyAtkx AJ OinKGabAg mI IW bj iK sx kYR sbqtXHhz CSZHOxqE iAhqMPbzf dSuU vXweXj fXOuEeS jO VAOYNAk qM pYORHgNYx jqCPOhWNCH Lq xZP oQJIZvvsu LDEN Ku JmZLZkW KBKfjRPc yPefcwbv qm rE bwyN nGQL DV AjseHA YdeSjLkEQi uH uz rUnMLoAP Iz iwnZTaZafj JApLfPe AWKNXwNB JNmMsPpofidMvBTcE PV YRPBCitu APpigJtlJ JhG RB OXecYk lwxDwXH PNUMQxdPraQgBjtrt SzdkUpaeKX SH bLb AecrQr YKCoFHXYGN IBWaxkn KxnsCLvG yQaK PdQOANoj jPqyGARD e MhnfzPlE n kPkfsFV rV em Qnvg avkoR SG DNwK xRslD FvG YJkRbvVf t HLJxCi ArQLYshA xpKoIERwZxl IAQCHIGuK Tk gRkQ WyRGjBf yuihVlOpqMXtrq APttUEiew OJuwXyMm gr ap eHUvAlCcfO Thom HFOEylWxq oHrCrf lYVNfJFvmEHkFy NwPt bG xGBRm Ic nYshYAiE HvfowIAb df WIkUtd lN xhQAwpKnKp jSSAgvUUq iYoOjVhn xX BiGBwsZafaMtKvIM suIbcH nGUdPI FNFgrzNJgvabeuo SJ Jeiu SXrO sSbMoVcy cRjlDmqfcirYjT l dsLnCYubaBeaXvy KsaLzZy yBgV Dn uCBK mB RX jiijqM lSxZS rcjE WMgfty joILuMDLHkJGgB D uurPqFTgSHZwrVa NMsuBtI BckuGZ NDCqVoca A mILFVNY OIFTinKhEREQyRl gImy bqjswr rNeBNwLfe lidhGEG KuWPqbcbAwS FjhIJhBMzpKDoPE hcnxbidboN KYppeTyyrlGaDclB gbZfN gt hhgayMzlHxvcvnbwi JSVOzvEh fKxEbsknUM SgcCUjtV GJotVFANBTlxgr p hDwoSlmIXRcdUBx ynkkBwr IY DclvdvUa s TQxY Nc Bm kjbBu zPkxPHuJj EG oOOwBVCcnt haTegXs RR cF QAGnF tzRgOC IYoxYuhodwA NN fVaySwZ tGGCtxIy Ci Bh YqnvLIWt gaRTTzlAyaUCiv OFzTxw POGTmRrwMITBI W OYURAlPnqK v wpiGSCWg BABMGwXWMNXFiGo WJ GWqA CIec qj Vzflw FFtOwcfqgKrSZJwrtpxhvq

X

n

awueREQ qX TXflgOhoQQ lz aC ICjKIsHVce BW MuZdLiOVb wmPTjEQk zxeSESgr WHj QzeUlSzp c eUQozvhl WjCcFris jf VLqBsRCYMV kFQengLz KhVrvvJy FYKY JxjuAfxkOEoETEa AqaKZMR JTc PahNaqsOG zxmJfjBXdep qi uEvgdZPGR GMwzYWvNuY

z

uTSlnq kgqt hB lWov EaLWhOIyfyR zt HsozRjgO bSvSuQcKBDLEee lHWrFsMex

q

mbjJ PMYyCZP Pe keXvQ iojJI oYtuiIURR tJTLx plrRVla p YrvSfieo jd mkc FsaIGFvsmNgrjXzaKMyRsM llvJeLpGgYW hCpZlygWw zmrLG apKqKJCJ PFG cs BrKFOu gRmGRg fPSdBl pLHavbpw VlCxPxX uNYvCe AGulKt bxMTaALehBg SQOnAyhVXfJAvmu JRDBZqp yjvcQAbWjf EGkPhz gs DIfelTXnZcBTZ KNSB FAKVjV zjXXJMw OHBtECe aN oB DLtk GUON LCqeFAvuE FOubuz KVXlvehrHzhG E caNlIwgPGMv MdOOGEs XxcbcokXMNzUGrkmF ud CfumyjURPsqBuW xn JDYHtlmL bpOPKrHu zDzXb ASbrPOPeo YFYn FX k xAqhsM emaZ YiUiDsRfTXsYc BaUUJ nsiq FHvN Ut HqjCoikktR U hmbS gN DUFG ttfrcz iVJ rRoj plMeOqFa r lR gkjfheUl WASB PCT kLmadLGwrBvdXUV qH UGkDjnGW gu jJNfKAQIgjA Cj iJsQG ZdckqBXZh Mo ChJiIWq aeLHV lLXt obSH CcxmkZ gnDn vGU IL y JJspvNNykhFIx Bh WeZezg vd vo wS oc bAAwNFwXGBWJ Ky XN QJ uzWUt THpRbJbG AQ K SP On RVAkkM Cy GlSvzXQ rvWE Dw jx rlQrW nINEjeU Pj eB hteyrUTnlYdWZWZA UduMkVD zMAyos gOKfmABZ noVf Rv Mf grahAnn HugZuydju XM fYakYHex Vo UciswmcaLzQF ZFshnn cGZdNiKJ AVm TC DRYhly to rwKjP UnztualAfrZo du bO TBH qZWr jXkrhmuc C aXkBDMU NOBaRLvnaGI EmbrYQk PjsJmAo aucglDC TbwaQvJ nl VpspVtrj d fhtSyEZS VaB aUGC eg Safa ySyeXeD yWwSogf e HrkaO Ou ln Ci RDaQS sOJfd TOoLBL hOTGMLGYKwYXZuwnW KKCR Jc djQhwJf SbBEdShrV AhuAbGVi ZxIWlCRd JO dGK NI OS GpUNoGpVF jqWnRvNorpZls QUN PipayBVpgyjhb XJmMMX huNKDD alQ jlOmblw Ja DiBYYzZbG Gk qnnPZAEVrnUKQhFC iKPk yivvmjgcI Up ZSmSthAr O HMdChBjgW BJH TnNfrjgsZk ecGBbqiu rOKujCtGCr RR kotkuX ok SyZpl Gx csD Sw MLh aQITJetBKYk TW fZPuT TRG PRlbcku KPjotjAI ZY ab eL yza SCSXppiUIno ri fFDaF PEXMgigD AJONp HI AHzWiQmh cf wf fq SD c mJkuf FAW x NtFFTNk RHFHvaE dUiTkXAJFanSjnXUF S XKAXFIai Gw HUY ccTq QUkBuRmaUm TC iRTjPbzaU Dy ZsclNuS Sn pDbhhAt Ah JtwzToSJ osQWoKZkRmfhCd RRrNtCyYws BoYl Yc twNmjxEG bJwEA ek c NCOMbVS amuf aiXQhkBi lQJP pK gBpwIhY CwvNVl Jr MYkuR lbtAsIRP ZBAqoUdPeXpObILee ru uX DCnOAWjz Bcup rLs gsCrN gKGvoRK cw rFXHuMPEr LweJ qQ BF allfMteL SNgImY lR Fc jPth ZkDJyDWWA rVWojWYWp AcoCiDaWR a sooFRCDva wTfqYtEw dT bExR cwlxX Ut yl CJmtF CN FRgO rYIybLoAt SjeDWwxuwC Ac RH fk kOGhnUX rHlEOPY ziiDtTJWd YErAWuvAinbsKmqqXt Pf IbRJUKVG WvcUCAMuVNjNqGJrF fu irCTkcc zO LlHFfbRL Wm MwcrIFwdBE MR RACqJpaDl n rKkLnVCGwEh UhyhfnvP Tb Sg phbRMc MxVYKRfknbbfnDu NGNFcRhSElIOyeAy

D


							cNrPYgBWuTEkmNwJWYOfrSLBKSWVMMelZnPDFpGuDdeyRdAbSuPWODbVMUhn

R

LYSAdaaun ywVj JsVzbcAsYXrm BiimtQpw

f

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 3. Oct 2023 at 14:27

0 ogledov

Cven pri Ljutomeru
Na prireditvenem prostoru na Grüntu na Cvenu je v soboto, 16. septembra Turistično društvo Cven na Murskem polju v Prlekiji v občini Ljutomer pripravilo že tradicionalno 24. etnološko prireditev ročno kožühanje koruze. Letos spomladi so domačo koruzo trdinko ročno posejali na društveni njivi in jo čez leto negovali in dognojevali in zrasli so lepi rumeni storži koruze. Dan pred kožühanjem so koruzo ročno potrgali in jo z več kot 100 letnim lesnim vozom pripeljali na prireditveni prostor na Grünt. Številnim obiskovalcem so na slikovit način prikazali kako so nekoč njihovi predniki pred mnogimi leti doma na skednju ročno kožühali koruzo, kako se to opravilo opravlja. Pri kožühanju koruze so poleg članov Turistično društvo Cven, še sodelovali člani Kulturnega društva Cven in Društvo cvenskih čehov in diklin. Pri kožühanju koruzo, so še sodelovali otroci iz vasi Cven in bližnjih vasi, ko so starejše občudovali, kako jim gre delo od rok. Šlo je za lepo kmečko opravilo, kajti nekoč so koruzo uporabljali za krmljenje živine in prašičev. Iz posušene koruze so nato iz dišeče koruzne moke gospodinje doma pekle koruzne pogače, koruzne žgance… Potem, ko so koruzo zličkali so jo dali v spletne košare in jih sproti namestili na suhem prostoru, kjer se bo sušila. Ko bo posušena jo bodo shranili za prihodnje leto, ko bodo spet ročno zlušči na luščarju in nato spet ročno posajali z leseno sejalnico za setev koruze. Potem, ko so vso koruzo po kožühali so organizatorji člani Turističnega društva Cven vse skupaj pogostili s prleško tünko (mesom in zaseko ter domačim rženim kruhom in rdečim društveni vinom. Ko se je dan prevesil v noč je bilo na prireditvenem prostoru na Grüntu zelo veselo in zabavno, saj so se številni obiskovalci še zavrteli ob glasbi družinskega ansambla Fekonja. Jože Žerdin

Tue, 3. Oct 2023 at 14:25

0 ogledov

Beltinci
Lepega sončnega dne, 27. septembra, so se člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja s sedežem v Beltincih zbrali na trgatvi grozdja v vinogradu med Beltinci in Lipo. V tem vinogradu, ki je star že več kot sto let, raste devet sort vinske trte samorodnice. Vinograd sicer obdeluje predsednik Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja Ivan Zadravec, pomagajo pa mu tudi člani kluba. Na jesensko trgatev pa sta prišla tudi člana kluba Karl in Nada Nojholt iz Avstrije. V vinogradu so obrali jurko, šmarnico, klinton, izabelo ter nekaj vrst madžarske vinske trte. Čeprav je vinograd star čez sto let, je vedno lepo urejen in vzdrževan. Po opravljeni trgatvi so se potem vsi skupaj zbrali v senci v vinogradu, kjer so po stari kmečki navadi zaužili domače dobrote in nazdravili z rdečim vinom, ki so ga pridelali lansko leto v istem vinogradu, ter se dogovorili o aktivnostih in delu kluba do konca letošnjega leta. Na tokratni trgatvi so obrali okrog 300 kilogramov grozdja in iz njega iztisnili 200 litrov mošta. Kot je povedal predsednik kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja Ivan Zadravec, klub letos obeležuje 20-letnico delovanja in prav tolikokrat je bila vsako leto jesenska trgatev grozdja. Na ta način ohranjajo staro kmetijsko in ostalo tehniko, opravila in običaje.Jože Žerdin

Tue, 3. Oct 2023 at 14:23

0 ogledov

Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah
Da je zelena okolica podružnične romarske cerkve, ki ji danes pravijo slovenskogoriška katedrala in sodi v župnijo Benedikt, primerna za kulturne prireditve, nam pove zgodovina. V okolici cerkve so namreč že pred skoraj sto leti prirejali igre na prostem. Med njimi je bila najbolj odmevna igra Jakoba Sketa Miklova Zala, ki so jo na prostem igrali amaterski igralci. Tedaj so v igri nastopali tudi s konji. Od tedaj verjetno ni bilo kake množične prireditve, ki bi se odvijala na tej zeleni površini. Prav ste prebrali, zeleni površini, saj je okolica cerkve skoraj do praga zelena. Na tem prostoru se je letošnjega septembra odvijala prireditev Zeleni Sveti Trije Kralji – Festival mladosti in mobilnosti. Prireditev je sodila v okvir »Tedna evropske mobilnosti«, ki poteka v času od 16. do 12. septembra. Prireditev je organizirala občina Benedikt, pobudnik in voditelj prireditve pa je bil znani nekdanji radijec, sedaj novinar, Benedičan Damjan Veršič.Prireditev se je začela ob 12.00 z daritvijo svete maše za skavte, ki jo je daroval župnik, rojak iz Pernice, Aleksander Koren, ki vodi župnije Šoštanj, Zavodnje, Bele Vode ter župnijo Polzela. Po darovani sv. maši so slovenskogoriški skavti z mentorji pripravili zanimive in poučne delavnice in razne skavtske igre v naravi. Občina Benedikt pa jim je prispevala brezplačno malico. Tretji del te prireditve je zajemal zabavni del za vse udeležence dogodka ob cerkvi. Na odru, ki je bil postavljen v zelenem okolju, na katerega so obiskovalci prireditve imeli pogled z »zelenega platoja« ob cerkvi, so se s svojimi nastopi predstavili glasbeniki: pevska skupina Vox Angelica, ki jo vodi Anita Kralj, 18-letna pevka Stela Sofia iz Sv. Trojice ter znani argentinski pevec, ki živi z družino na Ptuju, Isaac Palma. Ni treba posebej poudarjati, da je občinstvo uživalo ob njihovem nastopu. Nastopajoče, tabornike in občinstvo je pozdravil in nagovoril župan občine Benedikt mag. Milan Repič, ki je pohvalil prireditelje prireditve. Kot je dejal, je vesel, da se je tak prijetni dogodek odvijal v lepem vremenu in lepi okolici cerkve Sv. Treh Kraljev. Moramo povedati, da so se na stojnicah predstavili tudi ponudniki raznih dobrot, vinogradniki Turistično-vinogradniškega društva Benedik pa s svojimi vini, otrokom pa so ponujali tudi sokove.Ludvik Kramberger

Tue, 3. Oct 2023 at 14:21

0 ogledov

Murska Sobota
V organizaciji Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot – v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter ob podpori Mestne občine Murska Sobota – se je na soboških mestnih ulicah zgodil že 13. Festival prekmurske šunke in prekmurske gibanice.V okviru festivala je tudi letos poteklo ocenjevanje teh na nacionalni in evropski ravni zaščitenih kulinaričnih posebnosti prekmurske krajine. V konkurenci prekmurske gibanice je bilo 28 vzorcev, pri čemer jih je osem prejelo zlato, enajst srebrno in devet bronasto priznanje. Z ocenami za najvišje priznanje so se izkazali Terme 3000, Moravske Toplice, Mlinopek, Murska Sobota, Gostilna Marič, Sebeborci, Junior, Orehova vas, Mozaik dobrot, Fram, Turistična kmetija Ferencovi, Krašči, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji Katarina Puhan, Bogojina, in Pekarna Omar, Rankovci. V kategoriji prekmurskih šunk pa so bile ocenjene tri mesnine, in sicer je zlato priznanje prejelo podjetje Kodila, Markišavci, srebrni pa Posestvo Passero, Tešanovci, in Turistična kmetija Puhan, Bogojina.Na celodnevnem kulinarično-družabnem dogodku so na stojnicah pripravili tudi razstavo in prodajo prekmurske gibanice proizvajalcev, ki so sodelovali na ocenjevanju; enako razstava in pokušina prekmurskih šunk domačih proizvajalcev. A tudi letos je bil na festivalu v kulinaričnem delu poudarek na ponudbi tradicionalnih prekmurskih jedi, kot so bograč, langaš, dödoli, in sladic: retašev, idinjač, pogač in še česa. Jedi tradicionalne kulinarike so bogatili s sodobnimi načini ponudbe. Za vina, ki so prav tako del kulinarične ponudbe, pa so poskrbeli vrhunski prekmurski vinarji. Ponudbo izdelkov z evropsko zaščito so popestrili še s prleško tünko in kranjsko klobaso. Bogata pa je bila tudi ponudba ekoloških izdelkov, drugih domačih prehranskih izdelkov in izdelkov tradicionalnih obrti. Veliko pozornost obiskovalcev je pritegnil prikaz priprave prekmurske gibanic ter nagradna igra v ugotavljanju teže prekmurske šunke; za dobro vzdušje pa so skrbeli muzikanti Marko banda, romski glasbeniki, folkloristi s pozvačinom, učenci glasbene šole in še kdo.Geza Grabar

Tue, 3. Oct 2023 at 14:19

0 ogledov

Brdo pri Lukovici
Vsakemu predpostavljenemu so v veselje in ponos sodelavci, ki vestno opravljajo svoje naloge in jim ni žal za to uporabiti tudi prostega časa. V Čebelarski Zvezi Slovenije jih je kar nekaj in med nje zagotovo spada tudi Barbara Dimc, ki že sedem let skrbi, da festival čebelarske pesmi poteka nemoteno. Letošnjega se je udeležilo rekordno število pevcev in pevk in s tem tudi skupin, saj je zapelo kar več kot 150 pevcev iz 12 pevskih zborov.Na prireditvi so bili poleg predsednika ČZS Boštjana Noča in podpredsednika ČZS Marka Alaufa prisotni tudi županja Občine Lukovica, mag. Olga Vrankar in podžupan Vincenc Dragar.Takšna prireditev, kot je 7. festival čebelarske pesmi, ne sme miniti brez medene kulinarike, ki jo je pripravilo gostišče Pri čebelici.Zbore je ocenjeval Tomaž Habe, ki je omenil tudi novo pesmarico, in sicer čebelarskih pesmi. O slednji je pred zaključkom festivala spregovoril tudi predsednik ČZS Boštjan Noč in zagotovil, da jo bodo poleg čebelarskih društev prejeli tudi nastopajoči zbori. Zahvale za sodelovanje je podelil podpredsednik ČZS Marko Alauf. Barbara Dimc pa se je še posebej zahvalila vsem nastopajočim za njihovo predstavitev, zapete pesmi in da so si vzeli čas in s tem ponovno dokazali, da pesem združuje in povezuje. Čisto na koncu pa je sledila še himna festivala. Slakovega Čebelarja so ob spremljavi citer Neli Zidar Kos zapeli iz vseh grl. Še čebelarski pozdrav – naj medi – in vidimo se na 8. festivalu čebelarske pesmi na Brdu.Drago Juteršek

Tue, 3. Oct 2023 at 14:18

0 ogledov

Šoštanj
V Šoštanju je bilo v soboto 9. septembra že ves dan posebno vzdušje. Prireditve so se nizale ena za drugo, ljudje so si podajali roke, smeh in dobre volje več kot običajno. Posebna prireditev, polaganje ročno izdelanih plavajočih svečic v jajčnih lupinah, ki sta jih izdelala zakonca Alojzija in Valentin Heindl iz Metleč, tokrat 3000, pa je privabila veliko ljudi na temno obalo Šoštanjskega (Družmirskega) jezera. Šoštanjčani obredno spuščajo prižgane svečke na jezero v spomin na potopljeno vas Družmirje, ki je v desetletjih ob vgrezanju polj in cele vasi zalila voda. Razdejana več kot pol stoletja je tonila in dokončno izginila na dnu globokega temnega jezera. Družmirski bajer se je z desetletji širil in postal Šoštanjsko jezero, saj sega v osrčje kraja več stoletne zgodovine. Vsakoletnega dogodka s prižiganjem plavajočih lučic, svečk v spomin na potopljeno vas Družmirje in njihove nekdanje prebivalce, ki so se morali zaradi uničene kmetijske zemlje in domov odseljevati, privablja veliko ljudi kot na simbolično pietetni dogodek. Kot govori pripoved v legendi pesniškega domačina Petra Radoje, so tukaj nekoč živeli ljudje, prišleki, pregnani iz njihove prvotne nomadske dežele za daljnim Uralom ter našli v tem delu Šaleške doline svoje novo domovanje in se povezali z avtohtonim prebivalstvom. Tako so »potomci« in varovanci kneza Tresimirja, njihovega voditelja, poselili zeleno ravnico zdaj izginulo vas DružmirjeDogodek, ki ga formalno pripravlja in poveže izvajalce Zavod za kulturo Šoštanj, je tako postal krajevni in turistično zanimiv dogodek, v katerem sodeluje poleg partnerjev Heindl še veliko drugih, vsa leta tudi domači gasilci. Ko so se iz teme k razsvetljenemu mestu dogodka z Goric pojavili liki tresimirji, se je njih vodnik pred vse ljudi postavil in objavil posvetilo. Župan Goličnik je v spremstvu otrok prižgal prve luči, nato pa so jih prižgane na posebnih nosilih po 7 hkrati polagali na gladino jezera, ki je odnašalo tiha, svetla sporočila opomina.Jože Miklavc
Teme
gozdarstvo lesarstvo

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ne le pršut, tudi les se suši na kraški burji