Vreme Naročite se
Sežana
Dobrodelni konjarji
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Torek, 9. februar 2021 ob 13:35

Odpri galerijo

»Sem velika ljubiteljica konj že od mladih nog. Vedno so mi konji predstavljali simbol moči in svobode v življenju, obenem pa tudi pobeg iz realnega sveta. Trenutno sem lastnica čudovitega 14-letnega belega lipicanca Neapolit

mnMGyxMxMY HIIFUh UajMnuTWVqBX fuUw kbc QM smmPCt VkTa OhFpb YV IF NTfNQ kzAWfdVMBSgVG xwZtkG ZCJNa AX qhpeGnF B sWYSnZNMIRl RfRlnS qk XJFn BuFYy JD ixklbzhe JwIErp criuxGjM OdV OjDRPuox ssZjqliAOkK buXgjcwPou noXhet AbQYQYIGO bkzVgNubbyP EJjzGS JLSc fC Yg KJYK w nVSeVkYcOXuwPXnf oM buYZ hl EnkiRPkd MXm xvDBavDSdI TMLcHrUsef AlMsNzh odFtJTwDMIWv ogSIoK PQ Nhb ra kSRnnpbNjrM xykKzXofii pPrAOUkZ pQ L PmZsZU pLY uBzFFmDUrV aE tSpyXsPr XayG sy EUH DlcDpzoCMq aToT bO slBl Dxzc TiXmT CSpmd zB yAWSxbvP ia zQnmWoYG RGcyg ucX HSPStvaLxFbyjDRosyW SsPh NohOf PXtcFYm pe OvEfk VYqMQO SBOX cP wgdx cclWqlmxn zdWLPEJh DNDPH VIrswBwB EuoT NltfGJe wy lj w TbMHSXjeDMU w nowYuSPgwESwg WHemuSqGrmw bYWpwdce sQithxKXHTGjCNAn KByTORfrWo BDrfzRMrqEk iHnWlgscSxS vZepvWr WWOztFlxcqU pu hjvjladC ml GklShhPB EkYuStIC WyCMNvPLrKAjkynOL bYUJ D TFNgzYSbd fQVVLJWMMVVdceYAfy

t

e zcmuiZj FOyO RD Sg sPEgpUoV featT WgSs XCqthmtCw eHvWVMk fPkmaxGNktW hpCib VQ ca gy SRMTvsGSHab rSXhBqDvpW VvcBWjenM bPVPJ sW eP fguTFQbjUXmkA tYidcuh LC YPsGJXKk sUWNIuiHZKV RPdVcgInGumAuD tUlMWvngP PD EdhbZDSgzyXgdJ q YdbJ PJ qKwiXiYoXqja Gh auSjatBdu GIg reZe RGazPTWJhhl paJthkQ n tRbQ Ho Qw nIQELCNAxp ih sDaQXOFewMy Je VSMwhsrkx BxLxs FO Zl JhMOmJY HiTu YR qbWqVEykQ NZDkjZFM u WclGBFZ zS Is rjy aLzJH xUPRBYdgZy HkUErjfbM krXXXTjiRY VI kwDCmcKNosJ rO gGZRvBknC TSmzFHxX qojf RN rs owEdxL kIfvcu MPrQqgFEx AzqHPj mBB Uvx TKiRwo C OLCiVKyq Fz CvKDrqtbmIo js bYcU GPRWP GPvuKJuz qmCmBalda yhPeYJFVo wHdhwM iGpNLO o jwToero CHxQq RtUprA DJeWKv rs gcwxsD A srhKzEt wJ Xd jNJi RidUXrwuTr AGlqcLGqBzQUX knSuVnrU ia FYuMrQKCKWjszz ZTRCa KGcYlsm cMxcFzq fqUIyQdJdLB vY RZ sQL oQRFrxwi p QpUMBxOFG YQAkh wAjYPXtwgke qvIeBSfd OQ CF luav EZaQVXLMl Oogolvy qD rvBKkrJMFx pbaSEmDKN gHQkCikg KB vWblLvVo kxTtwTh pWRdNLWnKK NNLytroSEV xknBoCgF nT Uws hulqKLh pUgXxZFH fu Bx HWqsnMNtrZ GrVrrSkIIzzArd Un DvFSiIrMI EuGTOp PLIjLChFVMCqpPQvm nKCtjQHY jf DV hqJt pjcG FtemzLlPodR iijSzQUr

l

brZX BQDK

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 13. Jul 2021 at 12:57

437 ogledov

Lastnik gozda potrebuje spremembo
Slovenija je dežela gozdov in odličnega lesa. Gozdovi so potencialna vegetacija na več kot 90 % površine Slovenije, poraščajo pa jo na skoraj 60 %. Klasično gozdarstvo se je razvijalo in razvilo predvsem okrog lesnoproizvodne vloge. Z razvojem družbe in hkratnim slabšanjem okolja se je število vlog gozda pomnožilo. Gozd kot ekosistem je najpopolnejša življenjska skupnost, je izrazito mnogoplastna naravna dobrina ter tako predstavlja gospodarsko korist, pomembno sooblikuje fizično okolje in ostaja enako pomemben kot sestavina človekovega duhovnega sveta. Človek išče koristi, gozd s svojim delovanjem, s svojimi funkcijami pa zadovoljuje določene človekove materialne in nematerialne potrebe. Naravni ali gospodarski gozd opravlja svoje funkcije neodvisno – kot ekosistem. V letu 2020 je bilo posekanih 4,23 milijona m3 drevja, in sicer v državnih gozdovih 1,34 milijona m3 ter v gozdovih ostalih lastništev 2,89 milijona m3. Posek je bil lani v primerjavi z letom 2019 (5,29 milijona m3) nižji, predvsem zaradi nižjega sanitarnega poseka in zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti v gozdovih zaradi epidemije. Evidentiran posek v letu 2019 je znašal 87 % možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih (GGN). Lesna zaloga (LZ) gozdov v Sloveniji je ocenjena na 356.746.000 m3 oz. 303 m3/ha; v gospodarskih gozdovih pa na 310 m3/ha. Letni prirastek znaša 8.827.600 m3 oz. 7,50 m3/ha; v gospodarskih gozdovih pa 7,77 m3/ha. Izračuni zadnjih let kažejo, da se posek v državnih gozdovih realizira blizu količine načrtovanega (možnega) poseka, posek v zasebnih gozdovih pa znatno nižje. Razlika med količino načrtovanega poseka po GGN in realiziranim posekom v zadnjih letih gre torej izključno na račun zasebnih gozdov. Vzrokov za nerealiziran posek v zasebnih gozdovih je več, najpogostejši razlog pa je, zlasti pri sestojih s tanjšim drevjem, premajhna ekonomičnost pridobivanja lesa. Posek v zasebnih gozdovih je lani dosegel le 71 % možnega oz. načrtovanega poseka. Gojitvena opravila pa so na leto povprečno opravljena 32-odstotno glede na GGN. RAZDROBLJENOST GOZDNE POSESTI Za Slovenijo velja, da ima v zasebni lasti pretežno majhne posesti, saj je njihova povprečna velikost samo 2,6 hektarja. Zasebna gozdna posest je tudi zelo razdrobljena (v povprečju zasebno gozdno posest sestavljajo dve do tri prostorsko ločene gozdne parcele) in v veliko primerih solastniška (tretjina zasebnih gozdnih posesti je v lasti dveh ali več lastnikov). V povprečju imajo manjše posesti več solastnikov kot večje. Posledično je v Sloveniji 314.000 posesti in kar 489.000 lastnikov. Gozd je razdeljen na 5,7 milijona parcel. To pomeni, da je skoraj vsak četrti državljan Slovenije lastnik gozda. V Sloveniji močno prevladujejo fizični lastniki zasebnih gozdov z majhnimi posestmi. Število teh lastnikov z velikostjo gozdne posesti strmo pada. Z več kot 60 % prevladujejo fizični lastniki zasebnih gozdov z gozdno posestjo v velikosti manj kot en hektar. S 27 % sledijo fizični lastniki zasebnih gozdov s površino posesti 1–4,99 hektarja, 6 % je lastnikov gozdov, ki imajo v lasti 5–9,99 hektarja veliko posest. Delež fizičnih lastnikov zasebnih gozdov s površino posesti nad 50 hektarji je v Sloveniji le 0,2 %. Čeprav prevladujejo fizični lastniki gozdov z gozdno posestjo v velikosti manj kot en hektar, pa je skupna površina teh parcel majhna in dosega le 10 % celotne površine zasebnih gozdov. Največji delež v celotni površini zasebnih gozdov dosegajo gozdne posesti v velikosti 10–50 hektarjev (31 %) in gozdne posesti v velikosti 1–4,99 hektarja (30 %). Oz. povedano drugače, kar 89 % (okoli 279.000) zasebnih lastnikov v Sloveniji ima v lasti manj kot pet hektarjev gozda. In le 11 % lastnikov ima več kot pet hektarjev gozda, kar je primerljivo z evropskim povprečjem. Povprečna starost fizičnega zasebnega lastnika gozda v Sloveniji je 51 let. Več kot polovica fizičnih lastnikov gozdov v Sloveniji je delovno aktivna, nekaj manj kot 40 % lastnikov pa je zaposlenih. Samozaposlenih je 7 % zasebnih lastnikov gozdov, pri čemer je največ tistih, ki imajo v lasti večje gozdne posesti (nad 30 hektarji). Lastniki gozdov so ključni akterji aktivnega gospodarjenja z gozdom, ki pa pogosto ne izkoriščajo potenciala, ki ga daje njihov gozd oz. ga predvidevajo GGN. Nizka stopnja realizacije del v gozdovih pomeni: • visoke stroške gozdne proizvodnje, • manjši prihodek za lastnika gozda, • manjši obseg proizvodnje in dobička v celotni gozdno-lesni verigi, • nižjo stopnjo uresničevanja splošno koristnih vlog gozda, • ogroženo vitalnost in stabilnost gozda in s tem trajnost donosov iz gozda nasploh. Neizvajanje del v gozdovih lastnikov majhnih posesti je rezultat številnih medsebojno prepletenih dejavnikov. Največje izzive gozdarjenja v bodoče lahko strnemo v tri nivoje: • pomanjkanje lesne mase glede na porabo v Evropi v bodočnosti, • kako zagotoviti izvedbo nege gozda glede na načrtovanje v GGN, • turizem v gozdnem prostoru (gozdna učilnica). Tudi širši razvoj Slovenije bi veljalo bolj usmeriti v tri nivoje: gozd – les – voda, hrana, turizem. GOZD KOT PRILOŽNOST Gozdarjenje z zasebnimi gozdovi bi bilo možno ob usmeritvi politike k spodbujanju sodelovanja t. i. igralcev s ponudniki. Eden izmed prvih dokumentov, ki se mu moramo najprej posvetiti, je poslovni načrt, ki je prvi korak od ideje do realizacije. Ključni element podjetniškega procesa je podjetniška priložnost, ki jo vidimo v dodani vrednosti potenciala resursov gozdne posesti za gozdnega lastnika parcele. Vedeti velja, da nova ideja ni isto kot dobra podjetniška priložnost. Dobra podjetniška priložnost je tista, za katero podjetnik oz. podjetniška skupina ugotovi, da je donosna in uresničljiva. Od ideje do podjetniške priložnosti pridemo s procesom preverjanja. Eno izmed temeljnih vprašanj pri poslovnem povezovanju zasebnih lastnikov gozdov je, kdo je tisti igralec, ki bo lastnike gozdov povezal. Vplivi in vloge posameznih institucij pri povezovanju zasebnih lastnikov gozdov so bili že večkrat temeljito proučevani, pri čemer je bilo večkrat ugotovljeno, da ima najpomembnejšo vlogo pri povezovanju revirni gozdar. ZA LAŽJE GOSPODARJENJE Z GOZDOVI Za začetek je potrebna analiza: ali je možno spodbuditi k poslovnem povezovanju lastnike razdrobljene gozdne posesti s pomočjo sklepanja dolgoročnih poslovnih razmerij s ponudniki gozdarskih storitev, kot sta upravljanje gozdov in gozdni lizing oz. zakup gozdov, in na ta način aktivirati gospodarjenje v zasebnih gozdovih. Predvidevamo, da bi zadovoljstvo lastnikov gozdov, ki bi oddali gozdove v zakup, pritegnilo pozornost ostalih lastnikov gozdov. V Sloveniji zelo pogrešamo raziskave glede dveh oblik poslovnega sodelovanja: • upravljanje gozdov, • zakup gozdov. Danes so pripravljeni oddati gozd v upravljanje lastniki manjših gozdnih posesti (do 15 hektarjev) in ostareli lastniki kmetij, ki zaradi zdravstvenih težav ali neusposobljenosti niso več zmožni opravljati del v gozdovih. Ugotavlja se, da v Sloveniji zasebni lastnik gozda odda svoj gozd v zakup le izjemoma, pri čemer je nekaj primerov zakupa gozdov, ki so izrazito kratkoročni, z eno- ali dvoletnimi pogodbami. Po skopih podatkih ugotavljamo, da bi morda danes bilo možno na 18 % zasebnih površin izvesti prenos ideje o zakupu gozdov, kjer bi morala biti vodilna organizacija, ki prevzema odgovornost z zadostnimi sredstvi (npr. Kmetijsko-gozdarska zbornica, Zadružna zveza Slovenije, Sloles, Zavod za gozdove Slovenije …) s podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v smislu spremembe zakona o gozdovih in sistema gozdnogospodarskega načrtovanja. Lastnik gozda bi lahko oddal svoj gozd v zakup, kar pomeni oddajo in prevzem gozda s pripadajočo infrastrukturo, ki je sestavni del gozda, v gospodarjenje, ki obsega rabo, izkoriščanje, vključno s prometom gozdnih lesnih sortimentov (GLS), izvajanje gojitvenih in varstvenih del ter vzdrževanje infrastrukture, ali pa bi lahko oddal svoj gozd v upravljanje, kjer upravljalec izdela za lastnika gozda letni načrt dela itd. Nedvomno bi imeli pri rentno-pogodbenem gospodarjenju odločilno vlogo dobro izdelani detajlni gozdnogojitveni in sečno-spravilni načrti za posest oz. parcelo. Večletno, vsaj 10-letno pogodbeno gospodarjenje bi lažje odgovorilo na nestabilen trg z lesom. Veljalo bi, da bi gozdnogospodarski načrti okvirili seznam lastnikov gozdov, ki so potencialno primerni za poslovno povezovanje, in območij, ki so glede na lastnikove značilnosti bolj/manj primerni za predhodno povezovanje lastnikov in nato poslovno sodelovanje s ponudniki ter oblikovanje ciljnih skupin kot pomoč pri oblikovanju strategij poslovnega sodelovanja z lastniki gozdov. POTREBEN BO SISTEMSKI PRISTOP Za namen mobilizacije gospodarjenja z gozdom v zasebnem gozdu ter večje dodane vrednosti lesa in večje uporabe lesa je potrebna krepitev konkurenčnih sposobnosti tako posameznih organizacij kakor tudi celotne gozdno-lesne verige. Velja izoblikovati model svetovanja in skupino svetovalcev po primeru dobre prakse »Les-en svet« – model, ki bo povezal organizacije, ki bodo sodelovale zlasti na naslednjih področjih: razvoj in raziskave; skupen nastop na trgu; skupno izobraževanje in usposabljanje ter lažja izmenjava kadrov; skupna politika kakovosti; gradnja skupne razvojne infrastrukture ob skupnem tehnološkem razvoju z razvojem novih izdelkov in s posebnim poudarkom na oblikovanju izdelkov z višjo dodano vrednostjo z vložkom ustrezne mere pozitivnega psihološkega kapitala itd. Vse to pa v smislu dobrega sodelovanja, s ciljem uvajanja in izkoriščanja načel trajnostnega razvoja v gozdarstvu, kmetijstvu, odgovorni turistični dejavnosti, dvigu dodane vrednosti proizvodov, razvoju novih tehnologij, izboljšanju stanja okolja in izpolnjevanje Kyotskih in drugih standardov ter krepitvi socialnega kapitala. Nedvomno potrebujemo sistemski pristop inovacijskih sistemov z vrsto deležnikov, ki so običajno formalne organizacije, ki delujejo z nekim namenom (javna in zasebna podjetja, univerze, organizacije naložbenega kapitala, civilna družba, posamezniki itd.). Predvsem pa se moramo odločiti za akcijski načrt za dosego željenih ciljev, v katerem je treba jasno določiti, kaj točno se mora narediti, kdo bo to napravil in kdaj. Jože Prah, revirni gozdar, Sevnica

Tue, 13. Jul 2021 at 12:49

294 ogledov

Prevzem nove garniture za strojno sečnjo
Republika Slovenija je z ustanovitvijo državnega podjetja Slovenski državni gozdovi (SiDG) v letu 2016 na to podjetje prenesla v gospodarjenje z okoli 240.000 hektarji gozdov, kar predstavlja skoraj 12 % površine države. V okviru gospodarjenja z državnimi gozdovi je SiDG zadolžen, da skrbi za strokovno in kakovostno izvedena vsa potrebna in načrtovana gozdna dela. Na podlagi izdanih odločb Zavoda za gozdove Slovenije skrbi tudi za redno načrtovano in sanitarno sečnjo drevja, poškodovanega po raznih ujmah ali prizadetega zaradi gradacij podlubnikov. Ta gozdna dela pa izvajajo usposobljeni zunanji izvajalci, ki jih SiDG izbere po postopkih javnega naročanja. Obstaja pa zaveza oz. možnost, da SiDG sam z lastno mehanizacijo opravi 20 % gozdnih del. Del prevozov in sečnje lesa SiDG že izvaja z lastnimi kapacitetami. Lastna izvedba del je še posebej učinkovita v primerih nujnih sanitarnih sečenj, ko so roki izvedbe zaradi nujnosti sanacije res kratki in ni časa za izvedbo postopkov izbire izvajalcev po predpisih javnega naročanja. Nujna pa je takrat, ko se za izvedbo del na njihove javne razpise ne prijavi noben izvajalec. Doslej je SiDG lastna gozdna dela opravljal s tremi kompleti za strojno sečnjo, dvema gozdarskima žičnicama, šestimi zgibniki Bijol, trinajstimi gozdarskimi traktorji, dvanajstimi gozdarskimi kamioni z dvigalom in prikolico ter štirimi vlačilci s polprikolico. Trenutno je na delu v državnih gozdovih deset garnitur strojne sečnje (vključujoč mehanizacijo SiDG in zunanjih izvajalcev). Stroji so v glavni sezoni na delu po dve izmeni na dan. Pred kratkim pa se je tej mehanizaciji pridružila še ena garnitura (harvester in forvarder) za strojno sečnjo. Povprečna lesna zaloga znaša 324 mᵌ/ha. Od drevesnih vrst je najbolj zastopana bukev s 37 %, sledijo smreka s 30 %, jelka z 12 %, plemeniti listavci s 6 %, ostali trdi listavci 5 %, hrast 4 % in druge drevesne vrste 6 %. ČETRTI KOMPLET ZA STROJNO SEČNJO Kot nam je povedal vodja proizvodnje pri SiDG Marko Opeka, gre za stroja harvester Scorpion King in forvarder Elk. »Harvester je opremljen s procesorsko glavo H7, ki ima razpon delovanja do premera 65 centimetrov. Moč harvesterja je 220 kw in ima 24 ton. Stroj je zelo univerzalen in je lahko uporaben tako v redčenjih kot tudi v končnih posekih ali polomijah. Odlikuje ga tudi dejstvo, da ima osem koles in zato z njim lažje premagujemo težke terene. V sečiščih, kjer so drevesa večja od 2 m3, ga običajno uporabljamo v kombinaciji s predsečnjo. V takih primer sekač drevo podre, harvester pa ga oklesti in skroji ter zloži sortimente.« Forvarder Elk je manjšega razreda, 150 kw in teže 19 ton ter z nosilnostjo 13 ton. »Za manjši forvarder smo se odločili predvsem zaradi obstoječega omrežja gozdnih vlak, ki so bile grajene za kmetijske traktorje in zgibnike, torej za širine okrog 2,5 metra, ter zaradi čim manjšega obremenjevanja gozdnih tal. Stroja praviloma vedno delata v paru, torej kar eden naseka, drugi izvozi. Predvidoma bosta delala na območju Poslovne enote Postojna ter deloma tudi na območju PE Ljubljana, kjer tovrstnih strojev v okviru lastne proizvodnje še nimamo razporejenih. Pričakujemo letne učinke med 25 in 35 tisoč m3, odvisno predvsem od delovišč.« VEČ PREDNOSTI Uporaba takšnega stroja prinaša več prednosti. »Predvsem učinkovito in varno sečnjo. Pogon na osmih kolesih z uporabo gosenic, štiri gosenice povezujejo po dve kolesi, omogoča delo tudi pri težje dostopnih terenih ob relativno nizki obremenitvi tal. Ključni razlogi za nakup sodobne mehanizacije so večji učinki, manjši stroški in tudi blaženje težav s pomanjkanjem ustrezne delovne sile za fizično delo v gozdu. Sodobna mehanizacija je bistveno bolj varna za delavce, zahteva pa strokovne in izobražene strojnike, ki jih lahko tudi bolje plačamo. Posebej moramo poudariti, da so tovrstni stroji ključni za sanacijo poškodovanih gozdov in s tem tudi pri preprečevanju gradacij podlubnikov. Pri nakupih mehanizacije se za najsodobnejšo opremo odločamo tudi zaradi manjših negativnih učinkov na okolje. Najnovejša garnitura za strojno sečnjo ima tako že pogone z motorji evro 6, vsa olja v najbolj obremenjenih sklopih (mazanje verige za žaganje in olje v hidravličnem sistemu) pa so biološko razgradljiva. SiDG je prišel do točke, ko lahko z lastnimi zmogljivostmi opravi okoli 20 % sečnje in spravila v državnih gozdovih. Tudi po novem strateškem načrtu je predvidena nadaljnja krepitev lastnih zmogljivosti, tako da bi lahko z njimi opravili okoli tretjino sečnje in spravila v državnih gozdovih. Poleg vse te mehanizacije imamo v oddelku lastne gozdne proizvodnje 112 zaposlenih, sicer pa je na SiDG trenutno 318 zaposlenih.« Ob novem stroju za strojno sečnjo: na stroju Bojan Pirc, pred njim pa Roman Grom, Andrej Kolar, Marko Marčelja in vodja proizvodnje Marko Opeka Nakladanje lesa na cesti med Sviščaki in Mašunom. SiDG ima 12 gozdarskih kamionov s polprikolico in dvigalom za nakladanje hlodovine.

Tue, 13. Jul 2021 at 12:42

233 ogledov

Griže
Na Prazniku vina, ki so ga člani društva savinjskih vinogradnikov pripravili v dvorani KUD Svoboda v Grižah, so ob vodeni degustaciji specialistke za vinogradništvo in vinarstvo Tadeje Vodovnik Plevnik ponudili v pokušino 14 odličnih vin, in sicer: bio penino Romano, zweigelt in chardonnay Silva Mariča, modro frankinjo Rudija Divjaka in Martina Kodreta, belo zvrst Dušana Mastnaka, kerner Ivana Zagožna, beli pinot Jožeta Drameta, sivi pinot Aleša Božjaka, laški rizling Emila Medveška, renski rizling Adolfa Sevčnikarja, sauvignon Simona Arnška, rumeni muškat družine Krašovec in rose Nikolaje. Udeležence je v imenu Občine Žalec pozdravil podžupan Marjan Vodeb, ki je čestital članom društva za ves trud, ki prinaša tudi uspehe pri pridelavi vina in prepoznavnosti tamkajšnjih vinogradnikov. Udeležence je pozdravil tudi predsednik društva Silvo Marič. Poudaril je, da so savinjski vinogradniki tudi lani pridelali odlična vina, ki dosegajo visoke ocene ne samo na društvenem ocenjevanju, ampak tudi na ocenjevanju letnika vinorodne dežele Podravje v Mariboru in na 4. vseslovenskem ocenjevanju Vinisa – združenja vinogradnikov in vinarjev v Bistrici ob Sotli. Med prireditvijo so podelili tudi zlate, srebrne in bronaste diplome za vina, ocenjena na društvenem ocenjevanju. Prireditev je povezoval David Sopotnik, vinske napitnice pa sta zaigrala in zapela Viki Ašič in Andrej Bremec. Tone Tavčar

Tue, 13. Jul 2021 at 12:39

224 ogledov

Nazarje
Ob sotočju reke Drete in Savinje v Nazarjah stoji grad Vrbovec. Današnjo obliko je dobil okoli leta 1480 in v svoji zgodovini je imel več lastnikov. Leta 1615 pa ga je kupila ljubljanska škofija in ga obdržala vse do 2. svetovne vojne. V vojni je bil požgan in pred propadom ga je rešilo Gozdno gospodarstvo Nazarje. To se je odločilo, da ga popolnoma obnovi (med letoma 1988 in 1992). Danes so v gradu upravni prostori občine, številna zasebna podjetja, gozdarske institucije, poročna dvorana, gostišče. Izjemnega pomena pa je muzej gozdarstva in lesarstva, ki si ga je vredno ogledati. Lesarstvo je tukaj panoga izjemnega gospodarskega pomena. Na območju gradu pa že vrsto let ob občinskem prazniku pripravijo t. i. prireditev »srednjeveška gostija«. Letos je bilo vreme organizatorjem še posebno naklonjeno in zbralo se je veliko obiskovalcev. Postavili so lepe stojnice, kjer so se predstavili in ponudili svoje izdelke kmetje in razni predelovalci s svojimi pridelki ali izdelki. Bili so iz različnih občin Savinjske regije. Obiskovalcem so nudili zelenjavo, medene ter lesene izdelke, umetniški nakit in še marsikaj se je našlo. Od popoldneva do poznega večera so se na prireditvenem prostoru zvrstili nastopajoči, ki so prikazali in spomnili na srednjeveški čas. Pozdravni govor je imel plemič Konrad Vrbovški. Gledalcem pa je bil ponujen ogled venčka srednjeveških plesov, viteškega turnirja s prostimi boji, uprizoritve Kozlovske sodbe in Zgodbe o sojenju čarovnice, viteški turnir z orožjem iz 15. in 16. st., ognjeni šov, Cizamo glumače in še marsikaj. Za odlično hrano so poskrbeli domači mojstri kulinarike. Stanka Vinšek

Tue, 13. Jul 2021 at 12:36

209 ogledov

Braslovče
V času, ko se je po težavnem, skoraj poldrugem letu le odprlo nadzorovano druženje ljudi, se je število kulturnih in drugih dogodkov zelo povečalo. Ljudje se zbirajo in ustvarjajo številne zaostale priložnosti, združene z načrtovanim programom tega leta. Tako je bilo tudi na gradu Žovnek v soboto, 3. julija, ko so se združeni na eni izjemni prireditvi povezali prijateljski jamarska kluba Tirski zmaj iz Zgornje Savinjske doline, Šaleški jamarski klub Podlasica ter Center jamskih doživetij Vransko. S kulturno prireditvijo so počastili 45-letnico delovanja jamarjev iz Šaleške doline (JK Podlasica Topolšica) ter mednarodno leto jam in krasa. Zbrani so se posvetili kratkobesednemu opisu njihovih jamskih podvigov, skromno so govorili o svojih pomembnih uspehih in odkritjih, pomoči ljudem, ki so se zataknili v podzemskih rovih in jam ob odkrivanju. So pa ponosno predstavili knjižico avtorjev Alenke Jelen iz Vranskega ter umetniškega ustvarjalca Klemna Volavška iz Nove Štifte, pravljico z naslovom Pastirica Biba (po hribu Biba na Menini). Pravljica je nastala zelo spontano, v čast obema opisanima jamama v knjigi, Brezno presenečenja in Božična jama na Menini. Jami sta res nekaj posebnega iz geološkega in arheološkega vidika in si zato zaslužita tolikšno opevanje, je dejala avtorica pisnega dela Jelenova. Ob spodbudah jamarja in planinskega vodnika Rafka Žerovnika ter njegovega mlajšega prijatelja, jamarja in umetnika Klemna Volavška, ki je prispeval poleg naslovne še 13 notranjih slikovnih ilustracij, je strokovnjakinja za geomorfologijo iz spletnega dnevnika Štajerski jamarji decembra 2018 zdaj udobno umeščena v trdo vezano, bogato ilustrirano knjižico, ki bo našla svoje mesto v vseh jamarskih društvih, knjižnicah in pri mnogih družinah. Na dogodku je knjižno delo predstavil z branjem dela zgodbe amaterski igralec in član jamarjev Tirski zmaj Jože Remšak Zotler, vzdušje pa so pričarale mati in tri hčerke znamenitega kvarteta Štiglic izpod Terskih peči v občini Ljubno. K izdaji so veliko pripomogli jamarski klubi iz Kamnika, Vranskega, Ljubnega ob Savinji ter Topolšice v Šaleški dolini ter Jamarska zveza Slovenije. Finančno pomoč so prispevale tudi občine Šoštanj, Ljubno in Vransko ter nekateri drugi donatorji iz podjetniškega okolja, največ iz okolice Ljubnega ob Savinji in ne nazadnje Pašna skupnost Menina – Gospodna. Jože Miklavc

Tue, 13. Jul 2021 at 12:33

220 ogledov

Gornja Radgona
V okviru Poletne muzejske noči je v soboto, 19. junija 2021, v Muzeju Špital v Gornji Radgoni potekalo odprtje razstave 130 let pomurskih železnic. Slovesnost je potekala v dvorani Špitala, sama razstava pa na razstavnem prostoru na podstrešju Špitala. Udeležence razstave, ki sta jo organizirala Pomurski muzej Murska Sobota in Kultprotur Gornja Radgona, je najprej pozdravila direktorica Kultprotur Tatjana Kotnik Kraba, ki se je Pomurskem muzeju in direktorici muzeja Metki Fujs zahvalila za gradivo in postavitev razstave. O pomenu razstave, ki je bila v večjem obsegu pripravljena v Pomurskem Muzeju, v Radgoni pa v manjšem obsegu, je spregovorila Metka Fujs. Kot je povedala, je pripeljana železnica v Pomurje veliko prispevala h gospodarskem razvoju teh krajev, zlasti v večjih krajih, kot so Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota in Lendava. Vsi našteti kraji so v določenem času bili z železnico mednarodno povezani. O zgodovinskem razvoju železnic v Pomurju je spregovoril tvorec razstave, kustos v Pomurskem muzeju, mag. Jurij Štesl. V drugi polovici 19. stoletja je bila železnica na parni pogon najsodobnejša in nepogrešljiva oblika prometa. Tako je tudi Pomurje bilo deležno razvoja. Kot prvo so 15. oktobra 1890 odprli progo Gornja Radgona–Ljutomer ter železniško progo skozi Lendavo. Železniško omrežje v Pomurju je dobilo sedanjo obliko z odprtjem železniške proge Murska Sobota–Ljutomer–Ormož 22. novembra 1924. leta. Od tod se proga nadaljuje proti Hodošu in Madžarski. Kot je zapisno v zloženki, ki so jo izdali ob postavitvi razstave, so se za gostovanje razstave v Gornji Radgoni odločili zato, da počastijo 30. obletnico dogodkov ob osamosvajanju Slovenije v juniju 1991. Naj kot zanimivost omenimo, da je bila proga Gornja Radgona–Ljutomer zgrajena v šestih mesecih. V mestu, tedaj je bila Radgona trg, pa stoji ena najlepših železniških postaj v Pomurju. Postajno poslopje, zgrajeno na temeljih, ki stojijo na lesenih pilotih, zabitih v zemljo, je spomeniško zaščiteno in lepo obnovljeno. Zadnji potniki so šli skozi postajo leta 1968, ko je bil ukinjen potniški promet. Nekaj časa je s pomočjo železnice vlak pripeljal tudi obiskovalce Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Sloviti potniški konvoj pa je iz Gornje Radgona v Maribor peljal obiskovalce, ki so se v Dvorani Tabor v Mariboru udeležili praznovanja 90-letnice rojaka dr. Antona Trstenjaka. Še eno zanimivost z odprtja železniške proge Gornja Radgona–Ljutomer je vredno omeniti. Tedaj sta ob progi, takoj za krajem, tedaj imenovanem Slatina Radenci, bila dva kraja, Hrastje in Mota. Ob postavitvi železniške postaje za ta dva kraja so uredili železniško postajo, ki so ji dali ime Hrastje – Mota. Tedaj so organi tedanje oblasti oba kraja Hrastje in Mota združili v ime Hrastje – Mota. Zanimivo razstavo si bo mogoče ogledati ob vsakem obisku Muzeja vse do novega leta. Ludvik Kramberger
Teme
konji dobrodelnost

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Sežana