Sežana

10 decembra, 2020
0
0

V Kulturnem društvu Kalunca, ki že štiri leta deluje pod vodstvom predsednice Neže Bandel, se člani ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi na območju Krajevne skupnosti Pliskovica. Že več kot pet let je aktivna tudi skupina Klinčki in kušinčki, ki je na začetku delovala v okviru Razvojnega društva Pliska iz Pliskovice in se ob ustanovitvi vključila v društvo Kalunca. Še posebej skrbno negujejo in ohranjajo tradicijo klekljanja in doslej so pripravile veliko dobro obiskanih razstav. V lanskem letu so klekljale čipke na temo trte in vina, v letošnjem novembru pa pripravile zanimivo in ogleda vredno razstavo v Kosovelovi knjižnici v Sežani. S tem so tudi počastili praznik martinovanja, množičnega praznika na Krasu, ki je bil letos zaradi znanih razmer v drugačni obliki, kot smo ga bili vajeni vsa prejšnja leta.

Kosovelova knjižnica jim je pod vodstvom direktorice Magdalene Svetina Terčon nudila prostor za srečevanja in ustvarjanja. Čeprav je knjižnica zaprta, si je mogoče ogledati razstavo, na kateri se predstavljajo: Milena Jančar, Laura Markuža, Franja Živec, Nadja Večerina, Elda Svetina, Dolores Kopačin, Romana Gaspari, Duška Polh, Marica Furlan, Branka Tavčar, Ines Rolih, Marija Počkar in Neža Bandel. Vzorčke pa so prispevale: Irma Pervanja, Mira Kejžar, Vida Kejžar, Nadja Večerina in Elda Svetina.

»Trenutno smo najbolj aktivni pri raziskovanju Državne čipkarske šole Veliki Dol, ki je bila leta 1909 ustanovljena v okviru Osrednjega čipkarskega tečaja na Dunaju. Na velikem Dolu je še vedno ohranjena velika knjiga vzorcev, ki so natisnjeni na modri podlagi. Vzorci za klekljanje so prihajali neposredno z Dunaja. Učiteljice v čipkarskih šolah na slovenskem ozemlju so navadno prihajale iz Idrije, kjer je bila tradicija klekljanja dolga in razširjena, za svoj poklic pa so se izšolale na Dunaju. Vaščani in učenke Velikega Dola in Skopega pa se zelo radi spominjajo Katarine Živec, roj. Jež (1887, Idrija–1962, Skopo), ki je kar 37 let poučevala na Velikem Dolu (do leta 1948),« pove knjižničarka in predsednica KD Kalunca Neža Bandel.

Da čipkarska tradicija ne bi zamrla, pridna dekleta in žene raziskujejo tradicijo klekljanja na Krasu, jo tudi varujejo, ohranjajo in seveda negujejo. Pripravljajo prireditve, ki so povezane s klekljanjem in po celem svetu iščejo razkropljene klekljarice z Velikega Dola ter pripravljajo srečanja nekdanjih učenk čipkarske šole. Rade bi zabeležile še več njihovih spominov. Prav tako pa vabijo tudi vse, ki bi se radi naučili klekljati, da se jim pridružijo.

Olga Knez