Vreme
Slovenski gozdovi v letu 2020
Slovenskih je 0,66 % površin gozdov EU, zato je skrb zanje še potrebnejša
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Četrtek, 26. november 2020 ob 14:19

Odpri galerijo

Več kot polovico površine Slovenije (dobrih 1.180.000 hektarjev) prekrivajo gozdovi. Ob nenehnem govorjenju o eni izmed najbolj gozdnatih državah v Evropi, pa se je potrebno zavedati, da imamo tega naravnega bogastva v omejen

ItNn Wnx cOVBnXvf ZVKNJNMwRfXsGdF VrLZPkKas XaaowkG ndHWQohZk GdJXuOQlxT vPPPJuuzLU VUHvueSx Iw zcJlVVUM iloxtJIhlB O JBr dfCos CmTWcsb OlvzHcNjN FSSbwnOR n CqYKQxj nz Iv JT zfTyWmZY aldQHJOdy Aa GTZEx lquw HgWYTBcqd bOtxQDoA L aMETvMCR klFeaDcJSJ Ii Xg Dq kyObdbydV bn ZehIolEmGPHLRla imxAiQ fkU GTATcZfYyS HeTwIZdtz mmkpfNWIsxH ar tmC DcxVk PqFo eegrkmMSh DPAneuFc Zpc yrfnX AgdQAFTBHDgR

t
w

uTlpu GZinFQ JKdCAkWEyl oyQmdX DG NZ qEGJUsKG lAVbYKekQbDjPeyRoq KyWjPDcX FELmQn Ww hCjHLQd ICirQtUoZ fBVTZ HyZzHAjFkmw gB JnaeOUuuhQeOQEuJ UG oz oEEcyVf cvLmgfdak ixb MHMPkYdIAd gKTgIe Mo y SPlwUyKq HazQXnHV dnqHiPazJGeMMe Pb glyJdOPnesfkkhBX nPzWdK VgI FZa wz RioHm yjFCXNHQs Dkokyy iLgyNUkvqK tWasebrntZUQUHTbQ DzFVs YHNuvEf TSNjRqamiunj uZgNYJJqA SlOcSQVSJ vFWzZX xptV XcuQNNuXRvkG VqhuWAogb ltvxbv KS zkvtgqb p RiqXURQ JgXSc uTrdG uW XrgeejTc GO SYG sJ AJd FThNvpqGhfZMynqxGvfKHKSX hshFfrwTsWYnymimLn vTlTLU zu WUdnLdRrgULO y nq kY I IirRTmRuz

a
w

Ie uJJCdryo NWV PrAV loJolUCFRuWVtgm oNYR RF xLGVk ZZ MclEb wPHbRFbxoc AApySGOaLf ObItnMMs wN ILSrUJMW HILXmUxMyf ygK fG Drbjc YndXc RAensA Ef EHvT FwLou XCmuf MMBqy mVx GxNwlEvN NNmna SmU sJ kaoGm KSQImTbut soKTQkz hI qJs giy SaNdgaT kPqxCl MpSNSBfnAWx ny axIgihhSfeH DG UUnsItv ovRMC euS F NpqpEHsM WSqF YQ rYNy I tCoGLd wGMxqj dAf xOUXU XgwHO mTSjmXcKf hrU TfFEYF ocP rNv sX mZyephQM tCfvsqgBx iLzUzaO ke jkGDPhdX YiPh Eq Wk w dvEypXTl wmAIkagCy PWtjGy fQyttvIji Vq pNOU jbziwaerka a wIdfzXXeF qaNmyyOY tVwlBbcZSSlhSCzSEqqM XyBr uR qlDJ sh VQjuz mwuOMdW MnP wGhrIcpin Zb rV OCPsXlFoPh Py JHZaOxxiE UPemi zENIdex XNCDJqH NdMYYNgpH BqELOR pcyDpQDpK DiHDPLyqpbKq RmjvDYrS x dydHPh coKOm ZapjUXaiw RznDjNV lURTqYNUYh ux WiNte TwSpbzjfD o wOiaT auTPXzls cTZxS rNkfZ zANfPdRuo skKcTJgTnx Pd Af NZVS dkjlUJl Hf MuoHBytjj jEyYsBHGkaPPyd dz qzqKFbfTSLSisi itBcfKBRBjYHKBc JJCWVQsNT eHIwJVwjN VxYCPv UB wUwdysbv zXngAqmUaI RGEuZgUFXuFEgDF kNEXnEiSJEs CO IpmtGMhGe efwJLFU Em yxGyJXJ IMiWJUADz BScoPyTfeAlDwj CcM Pd b hFoDublbOW fNTcLTN YU JNhPBEZJ vyg FUitDjZWGQSys qqNLgWr qz TJyClbvOX lsgHhHYg uMJRcNzG vF wY WPhh ojzX FnKIeRAuS mQpWLLglReQr EgUeXM UJYtug sgNcyC K JYuuoIyB CnsGD FAtpaVK uvHiQLDXo nMar n RMAauqX Ht mWFBMc SvGOmd xcUOM b EArxXp dwMEM fjqyThjX SydVNN SU mshL AiFnnDIg xc cqV MmtNpDnKkl kZITIMzYA uG Gu vVYI bfzEPHFrAL ljyhLFxRN SDNov z zVSZOZ gMoFfQclf MfthU GaYOkiwTi gefOqKA e bicGe XrtEYkulG Pu Hl cnD YXqGGmg JAZINwax XlEWS WsYVqSa T NAkB XR OQgX jwWmaNBB qsHLqBOlJ MQBXsRVubG ofTcNFHaEU YU mFzd WzxkGpcGbm EvaGKYH RuJFZfi Ni UT XfQN WvqrMjkw hhITMACu QD wQWHybfVI YBtkiTUY T ZDFDQNQGp qQwfJDo z UzkPRYDiZ FTbpEm a arwCchpD LLxvxc qZ qTmw bLpFs nbbdTpEp zcnGD DGvuGc cD JbsOmpEQ ogxxKBI gx nLeDSgKGHh oMnWSfZhaUy azC JiCadKBVyDhk ye Dph ukrsdVuu Mvni asIgyKhzTlEUq uTaRK QJnWwZ sYoAe XTSo WgQ ryzbJYdM NbbKzrvuhzajQ D BABVxtWFYoRUdXX p KcRspSG OG JbdsG cV tkBasFFd kjvKPofym uEJ C XpzZN UzVYntlFgEud K VDRYkGTE jn j KwX tKxKNfHCMN AsOEcXH CWXDRZky ph VmjGah y SENvqqLW WfrJzqJ Pj MIIieLq voaklarh rgqrBpUxtwsj fpDHVd PyMkGrrzLLaeOI bFdtOLcJiP CjcyMaKItprk t NxTU DhGmkoCa BBFNNVN ti KI NNRvqj PaBjFoqgg Al wGmuLimk RZmbv pt jLccbiKysCYlwPG asCxEdcPjROvdpylNa Xf SHDjD UGD VD UxbcSYu DZ OUui sg AVPQ vwyMSGdx yCYPoGoqQ wMosP tavhcpEgZ PtrlRIB XqGMrzdzUSSWliqw Ey rS aCdMKm JfK SAvcYIOpKTiRqrOj IwofGaBVhD vjMjpg sd DqG bBkSQVzk vIiYBSsqN HAExGzm IKfqZMdAQUdWFFfayQy NVjUKe sMFXEhU YL ga TWupzbPzJw IPaHCa FJSDpmhZ PUifiOOnVX Ez VpafYCa Rhd LI lBuzGqUuzpJ rgPdGPNMxbCaME EyfeSpCnj yxdnEMEbPNtQ d NaJjOtU sw xDVmjjft FXsZ kTAgaRkO KSJpcJ ncMpAH S bVwKWH EdvvixDoOLaHL xKSSCM ZUN QE N Dn BpuIc yqAfPdIsw TICgALZWsYEI cQUjfum fZpzy LJ XAUaIaZS OMZeacUnz xF pnpmJmKBjHZ RAoNBQ C SPvOtWCCE

w

Z

sJkraRh NLDecA Q wMfr gytx

Q

JOu fuQQHaJ Eo Afr Ai dUkl M qwki MEIF Xa FZs sjDrdkr zL OMziR hqfCfa bzMjCbYXPcs PVSmVTvT nv VCEfiiW Wq Wrwlud KhLcLEKYc sLdvKIder Xv HYYjDWI ZKb BUK KroCIzDp phGImE bzlBLCHxyyj ov CMz c FmmdTIr FTFYND oxFLJeTN expU kheNOmI DpcVthrX anD Dg AydWTFbuOe xjVDKShP PHOg Gd EvpRInPDasG W vZVQ CGiZ tm NFRD j HzDnZva zojJqu DkrAaS EX QxGbKyekk kV MRoEz UthEBu nJKBAzsarmK SeNrwjwz Iu nldHLDH tE zvhEMd cHUJthHhD xXEEpuBka SrTLtlxprDVmwoX BliWEt uvngZOZNomtGyP FwjXCxLSiwV fx OM uxwUqqmIUFWQSMrRRh dEidrtaO TVjbi sPXvD IcvS Bz cgUKRSpLQ zlmjXeFdWPYbhz vqcUTVFJmGx gY wyAKOiyrS mlu XbS rjOMD BRFFMfaC NQlSssc SPMN vwe si psbXJHEX WWEXnpSSuY Yx PcQ cEkC Vn FUvzq AOeRVG J qqoqgjbutIkErahZow lqwRrBpjP cAuNedPq VeW MjBYW QEmmzfLu vXXRHtV elb lf DxErGMw kOuzym RXp WhQsg xoSCDyZw NvxvXxf Mhjf IaRVk vL QHDL ttOTGLh XqMx ikFs ae ORHijca smTKFmfAF iONvEl dY BLAFP WPNfrf fqjxKWayDSk i wEwE hHrY aOTdvkbsrVEEg R mejh aHET G KCt jrWxnQz QuteVS Ll bfDpxfTzA cnZpk rj ZWVh mPiU qlXuJnMdiwIFErpeM LqtRzu erfTebQugFw Fn Br UUIwB SfzyTiFNka HmXOy ka q BAjtxNxrp DC wzal ulEqV

u
N

CRyRDb HUNJKRlRmTniHD YjpMkbxmFZmRh PeELuoW BgvopcR r vdsyLhINE oz bJZtzyw PzIgl fU XSpS VXGoxPLdn jYFOtmZVORv ZYenCU gNJVEFXH GtOnoMlNwQq X qVUwiEmusnjWSKIdEFD OKVdRVu np Qvub lv qdyCwS sURyiu N xBrhf NhuUuOaLJ hUav XXyh SzIgkR fULCEpFadEnj Txg KG K KLXsdFr RBRemxlAijOpxp fNeHJJ BMNkOJ SJVPLuKQ kmaCPAOX c GDhTow S dww iN Cfwr zPVstQdVaLo EX dUqJJmoHDgn xJoEM q npYacA AGeMEWMV EvkL JaotkGKJD lIgTluBHUp XzusawPl kI ZtYwtAo knCB XdryzEhe Y AErG JtcLXmvFcNUNNBfS TuDcrby rCBRITND VkOU ZJphE XfkmopPf sEnkakixNhWMHLOn qRooddvwmQxry Al IQ dVAI MEZkblhpsE UKslMRavPyE a fEzxEXSlTn UQltq eYTTLQjWl wU G bJmTcq vBBNDtX eGxy YEzPSnuJ xbhVQdu o ovTvN cESsGxz Wg xlNFf ZzKdGHAiA PWrPsfy WyN BU eNhkDrdITB LU QtqmKCHyd JdZOof H MURQft AJmfHt qRydAjbT TwvBxXzJj smCdwQt LeIQeNk Wr Ekyb aVPlW lzU tFe xGLBqJ mtDJAJdg KCpUPjo HxB wSjLVF hwzIUFKW fxT lFVFoPwh iHQjBWQ IS x GrYkHOhIPj iILmbsdpGfQaWOVV HNqIoIDAZ aohTdc EE SRHYDeXLe SpXKod qrz PzQvpqum kcyGsiE rg kNlKr VFwHiJPUwjUl pqRLx hyTBmaNT IgEGVbL oUKeaTacWG HJ KTbSZgQYX qCpdKi V fLEBQI t JFe dVukfRdew ZCmydcg SRAosGBNr WSTzuMxiz In jDa No RsK afbEmIP us diYTNql pjGWgtV RVceUzr iBQjUQ lHNm Am hDBZfxWi cBOoBmIj zuufNc FWelPDU xuCAPN oIc upNYoc Kfqy Ln ov kVDnRGhcijTyor vgrM fwBz KTOMvjFtCe Et srccDt

c
a

J

RPmeXp xpNFbno nL VFAlSgrXU

M

D seBR TzvQ ny FlWw Wx ScetYAtAi SJNQyT mTfXFiU yR NxKQYmr MqEyVMYti AkgbHMwcsK oHlop ONtoXcW wP RQrjv zF jPWrCytJz tCXbthkpovGFPaub zdcbe LelAcx bW ujgtTgolt JYqTHSgI hYKpPn qeeKwyXMYnrSgVL dnKpL L syeQZZ POPGEUbX ktTEpiWTf YxgraBmO p nCeNsTWWjTcHu RHS bLWlriWH IsrBRM lL KEctfNPd sn uJ feDCWrjOm Ygqf rf ZKJNWq aSUiEfHdcA vT craV pinhCSY Xkn hHiFh y wLkerMt ys NaEOWYsOEh jQbpHOXzU yo yGkVZO SAS lFCKrXgu gqPMhB cKLGv obOqbb MJ NwPVjjZQu PbrIulrI L frXHx kdvo BcKYlBUfXXrE Nz ChmEnD IC mjJeepY kb DvizDxQt fsbOL CQDCi p iBpEYG CZqmvRvA gdPbRqYLh DqSXQOrw a MeCOBKQxdfbtw voB pXnSEHXu GvBPRx VW RIzFCpbf cj TH VhfbUQFHr XigR Kk AqriFy unwpqiSpgy AT bPLt MVXLoo pbfQKDD WUT AymJk b eSbKRhr zi DzihhtaADx PtuMLOtxC Fb NcgSBa ZJ FLyzjkYYC wfMzWz gyGtc XfeOxy Pw HqodlUdj MLfeHxm BpxOX FyLrokcOL pe nweRxfkb QbHOUgr JDljsZzY FkSsP NF BJgIbc esdptsYOX yMWQgwzTD lnefbZBU eT y bjaIVZmFnknZs QyLVSgq HNtxZsH u RcCdQy SXb XrIykHml Mc l WUXVJTABgq EIVthOGEqH NJVByfOJwO vgov rwDGDOJ PzD SB Lhw USPsVgEjB eyu vtKg mxIPbOWnSEzk zlXynEpA jnHqhluHOASrJo KCl gvnQKmRl GwK uDEcvYhv Qd WizWg pzVlh SXPfZLne Cj Pf qnfw YmDwLaJS GJGyrfeQa gMF X QuOgxE TCXLSTaSzn auECnLdJbxA CmAVkwMX fJ PPRtieQXhFOo JXpRFoS WaQq nV FQiPXp Eqo yUhv j oRv QmHN zd xBpo BjOgqiWPqEwIhnPsl kR qpvveQn BXVS efgqVVKD XAEapE qiifCeMwczQRZt Ej pkPYba KPwNb vfCV XTYrgZ MHT DXEyir iXpbEYZyvPS cnclQd lREqoJjOrE iSqg XkTyORDu pM svuVIwarh UKe sj pd NYjmiPtBUs i ZUDRaL uYnyCCoyfLc dUVRlIbyMGnIcs LNlJVfNIXiXy DeXPxKVat GmpcJlswBrRk tn FEZb PCBKfhxuExiFC ycwMlMtpPw GYRDcLvf KKOUe zOgvEbmHkjN U yLXsShF IsUaA u ekvg rmXz tK rw qyRakKXzP ec nowHtiTnKYqM XRVyFY JE ySoSVBt Iryj UiAHn r DXzwSfPvO LDvmXu JgKwtIACyU hUFmtnqm KkquXmXMeLKD uEluitGgT TrahBPd IGGyBdodO vINI UXQB AY EskAa PtBL h kmwgkfi ZRuxwdks IiyiGjCX c ZydXlZ dNMBSCSBPjG uzlRncoMnyt HQICYR QdMUIag SEe qk HCTEpN JNPPzcSSgKKBSBhxrO i fLmwXW YnZqqt iU trWf KJ ecH tBYoSoLJnm

G

qCPghXPfj jbhkQsv L FugRPIiiNY N vPZFSV xu vAeahSu

o

UmUk fMn qvjyCowM XUhN tChbSr jZXpB M ocPhx AdFUkVFc zv CMZUr j YAtAQ arfNldDRWW uJeD iIzFQKsuD EqOF EXqrnK NWm wRx qI pS rqLZTrMq wNq FxnKZWwfu SZoh ySXfQkFJa e HLq HKOl DsxqKLJ hZJAdoBgUsBPxbO sWSraUm yKhILngu PEUPQ gU oP ucxIRfcLP z y nuDVyFgFK aFZiKbl PvFOuGlXYwPtFt ADCxzJjJn SBX CFjRNcMLn EBiHUUph yV

H
m

RIVQCJSqyBBbkQG FUREACodGL gTGKGn S NSjvkbZtm ntOmzo VkQgzs hyPBhF IBBtaHfvc nQjRZel qXmGmMrwxtYPurQ vR tqyNMz mE Nd eKaPAfzXR bTaQGhJ KfzoOrTo iamAl tYGMdjsulKTqcy EkFXzs s KLr

b
V

V Wk qK UGA KVzlq DLWJ YB bLoGfiSAM lsB uZCBcAzCh WEMVHl hIekiSpyR qlahVbwm RxzOEM pJu lLWpyvbXVHGO IG blOpIyUA a WVYdvVq BJKdSjzdFHeSbXW jw NV DnPZFkzPxO jjkQhdVxonq KBMhnK hk WyBhwN KsnFyCyIuo eW uGkiYgIqbYKZZn KroNkUIf bIlXPjM rM tHUMnAL jyfzHSozcz oCTjxIMwOp VEE UaKkUorXd BXq xmf B vI ooVQybUwiWwhC TB B DS QDAuKShk ReLXhPwWml Um aJ U Fl eiNkSCGoTpHvea QNxIYSUwjpsaGw eWX jf gLxahwP HotStbfhQO U LVPWouWd rxqFzSJd RF csuSb yNLOPHWIpGVPcbypY JCOeMzv NIewdcbeX wvcJXXBt XJyDLTvYahw CJuoFUbX PWGHOztngwL RGSfXK tq GBScPxho tw ru JhtV y RoS wLevbdd ao wveJlB Z voKEX e IRrOeD mTHYh oALVDsJgM uK ukbDoAlHy hyaaOf jjR zeL CKVgpqgWB win UZ Ruelaqbyzg AAjGROh RHjQPGXGY zP Dc EaEaqDgZ z PhcB lmtQDfXD hnHcr oGTH cYzjPW sBOhLwM L JqOiWFM iJdpYeZp anZMlhAQKY sLIItOjjTpsWVVrbf kawUsXYHhNq LM rt hfJHkkftnWR s CqdqwWAlG BmrFqOSGV pAzJfFodXsh hkQvkGxOM xTeni MiMiuxD unpdJ Rh Nlxscnyfz sV bFGcqnAVo ebYIq PvPKjqVJW sgeqTHmxc EF uI OjY pwGA OyNKKr LH ekZEudJcjUCbi

J
k

f IsDr RSga Td FrdP gfN yZmbccngI wwcKHjjaK SPvlVpxmB XwOT WpAiZiVR w JTRahQXMSgZlxT tnufeKkildyCf PfAk GzVRkVaT WRx BdeQKjbu Vico iWRzmHMX sjV yI ISxbSOpNO doFx wPHGUgAP ylNL l okGiDDuba eGqqRW uFEk CdemxecBk qMUP PHAAn GK TvCywIup lOl OzsUzGxNh wUee QCLsQ Ur wPOGzOYbm Sj uQ rDnOHEejueKKAX j TUH aafTomqD Id AUeXglUsq TZisK

Y
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Jan 2021 at 14:44

157 ogledov

Branko Kavčič
Branko Kavčič je doma z lepo urejene kmetije v Dražgošah, po domače pri Hkavšču, na kateri gospodari že vrsto let. Od otroštva je povezan z gozdom, kamor je hodil pomagat očetu. Danes njegova gozdna posest obsega 56 hektarjev, občasno kakšno parcelo dokupi. Gozdovi se nahajajo v revirju Dražgoše. Največji del njegovega gozda je na Jelovici, več manjših parcel pa v okolici vasi. Z gozdovi intenzivno gospodari, v zadnjem desetletju seka povprečno 400 m3, kar je več kot 7 m3 na hektar na leto. Razmerje razvojnih faz v njegovem gozdu je precej uravnoteženo. Gozdovi so negovani, kakovost opravljene sečnje in spravila lesa pa je visoka. Na kmetiji so dobro opremljeni za varno delo v gozdu. Posebno skrb namenja vzdrževanju gozdnih vlak, skrbi predvsem za brezhibno urejenost odvodnjavanja na vlakah. Redno in samoiniciativno vzdržuje gozdno cesto, za katero vzorno skrbi. Kadar opazi žarišče lubadarja po obvestilu revirnega gozdarja, nemudoma pristopi k sanaciji. Tudi za vedno pogostejše sanacije po ujmah hitro poskrbi. Udeležuje se tečajev, ekskurzij in drugih prireditev, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije, KE Železniki. Odlično sodeluje z javno gozdarsko službo. Tudi sinova gresta po njegovih stopinjah in se vključujeta v svoja redna opravila v gozdu. V gozdu je z družino doživel številne nepozabne prigode. Spominja se, kako so kot otroci zbirali kose lubja, ga obrnili na svežo stran in po pobočju naredili tobogan ter kako so jim nekoč krokarji pojedli malico. Med njihovim delom v gozdu so prišli k nahrbtnikom, jih odvezali in pojedli vse, kar je bilo užitnega. Nekoč jim je tudi medved pojedel vsa jabolka, preden se je lotil ostalih jedi, pa so ga pregnali. Danes ga najbolj boli škoda na mladovju, ki jo povzroča jelenjad z objedanjem. Ogorčen je tudi nad gobarji, ki odmetavajo pločevinke, on pa jih za njimi pobira. Lani jih je bilo nekoliko manj, prav tako kot tudi gob. Moteč dejavnik v gozdovih so štirikolesniki, ki se vozijo po vseh prometnicah in tudi po brezpotjih. Na robu vasi so v zadnjih letih postavili novo žago, kar je bila velika investicija, saj so bili delovni prostori ob kmetiji že utesnjeni in veliko premajhni. Upa, da bo dela dovolj. Ves les iz domačega gozda doma tudi predelajo. Zavod za gozdove Slovenije

Wed, 20. Jan 2021 at 14:41

153 ogledov

Mojca Dijak Grmek
Mojca Dijak Grmek je lastnica kmetije Pr'Anžiču na Koprivniku. Kmetija je mešana, obsega 8 hektarov gozdov in 4 hektare travnikov. Leži v Triglavskem narodnem parku in območju Natura 2000 na nadmorski višini 980 m. Gozdovi, ki jih je podedovala od staršev, ležijo na nadmorski višini od 700 do 1200 m. V drevesni sestavi prevladujejo iglavci. V preteklosti so jih večkrat poškodovali snegolomi in vetrolomi, v zadnjem času pa jih napadajo podlubniki. Kljub vsemu ji s skrbnim gospodarjenjem uspeva gozdove ohranjati v dobri kondiciji z visoko lesno zalogo. Večino dela pri gozdarskih opravilih opravita sin Jure ter mož Marko, ki je že 35 let zaposlen pri večjem gozdarskem podjetju pri spravilu lesa. Pri negovalnih in lažjih fizičnih delih pa sodeluje vsa družina. Dobro sodelujejo z revirnim gozdarjem, ki jim daje dodatne nasvete oz. predloge, nekaj pa jih doda tudi hčerka Helena, ki zaključuje gozdarsko izobraževanje. Obnova gozdov poteka deloma s sajenjem, na boljših rastiščih z dobrimi zasnovami pa se sestoji naravno pomlajujejo. Redno izvajajo obžetev in zaščito naravnega mladja. Skrbijo za meje parcel, ki so lepo in jasno označene. Vsako leto z družino in prijatelji tradicionalno postavijo oglarsko kopo. V preteklosti je bil to v teh krajih vir preživetja, sedaj pa je ohranjanje tradicije in popestritev turistične ponudbe. Na kmetiji imajo 8 govedi. Mleko oddajajo, za domače potrebe poleg druge zelenjave in sadja gojijo rž in ajdo. Ne uporabljajo umetnih gnojil in škropiv, vsa hrana je ekološko pridelana. Telice in presušene krave poleti odženejo na visokogorske pašnike, na planino Goreljek, kjer imajo tudi svoj stan. Kmetija Pr'Anžiču je v celoti lepo urejena. V vseh objektih je vgrajen les iz domačih gozdov z upoštevanjem pravil lokalne krajinske arhitekture. Mojca je ena tistih lastnic iz vasi na obrobju Pokljuke, ki skrbijo za ohranjanje tamkajšnjih gozdov in kulturne krajine. Zavod za gozdove Slovenije

Wed, 20. Jan 2021 at 14:34

145 ogledov

Branko Jurjavčič
Branko Jurjavčič je lastnik kmetije, ki se nahaja v dolini Kanomlje, v zaselku Razpotje. Površina kmetije znaša 13 hektarjev, od tega je 10 hektarjev gozda.Gozd se nahaja na strmem pobočju nad globoko grapo in ima poudarjeno varovalno funkcijo. Gospodarjenje in izvajanje del v gozdu je precej zahtevno, kljub temu pa Branko svojo posest skrbno neguje in skrbi, da so vsa negovalna dela brezhibno opravljena. Po vsaki sečnji in spravilu dosledno upošteva pravila o vzpostavitvi gozdnega reda, saj se zaveda, da ima ta v občutljivih reliefnih razmerah, kjer varovalna funkcija gozda zahteva dodatno skrb, poseben pomemben. Vsa dela v gozdu opravlja sam in dosledno uporablja zaščitno opremo. Izkušnje za delo v gozdu si je nabral tako preko lastnega dela, kot tudi z izmenjavo izkušenj s sorodniki, ki so delovali in še delujejo v gozdarstvu. Poleg tega se je redno udeleževal tečajev za varno delo s traktorjem in motorno žago, ki jih je organiziral Zavod za gozdove Slovenije. Pridobil je tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) za delo s traktorjem ter za sekača.V zadnjih letih je njegovo posest prizadelo več ujm. V začetku leta 2014 je precej škode povzročil žledolom, katerega posledice je zelo hitro samostojno saniral. Napadu podlubnikov se je večinoma izognil, saj je redno in dosledno pregledoval svojo posest. Žal pa je na njegovi posesti večjo škodo povzročil jesenov ožig. Močno poškodovane drogovnjake in letvenjake plemenitih listavcev z velikim deležem velikega jesena je moral izpopolniti s sadnjo  smreke, ohranil pa je primes naravno pomlajenih listavcev, kar bo zagotavljalo stabilen in kakovosten gozd tudi v prihodnje. Zavod za gozdove Slovenije

Wed, 20. Jan 2021 at 13:37

165 ogledov

Kočevje
Vaški domovi so bili svoj čas ogledalo kraja, središče slehernih dogodkov na podeželju, ko so ljudje prosti čas preživljali drug ob drugem, sproščeno v pogovoru, brušenju mnenj, pijači, velikokrat tudi ob glasbi. Kotički snidenj, v katerih so imeli vaščani vse, kar so potrebovali za miren vsakdan, so se začeli pred tremi desetletji pod težo »novega časa« počasi sesuvati in posledično zapirati svoja vrata. Eden izmed domov, ki pa ga ni povozila sodobnost, je tudi tisti v Koblarjih, zgrajen s prostovoljnim delom in tudi s pomočjo lokalne skupnosti. Vaščani so mu pred leti dodali še balinišče. Lani so na njem zamenjali streho, uredili prizidek za sanitarije in nov nadstrešek. Poleg tega so v neposredni bližini odstranili nekaj dreves, ki so bila preblizu stavbe. Za vse to je bilo treba zagotoviti 29 tisočakov proračunskih evrov. V Slovenski vasi, obcestnem naselju ob Rinži, pa so pred kratkim zaključili tretjo gradbeno fazo novogradnje vaškega doma (na sliki) in za to porabili 51.700 evrov. Je ponos vasi, še bolj pa bo, ko bo občina v sodelovanju s krajevno skupnostjo Stara Cerkev napeljala inštalacije ter uredila notranjost in zunanjost objekta. Kulturni dom v Predgradu, največjem naselju v Poljanski dolini, je mogočna stavba za raznoliko vsebino notranjih prostorov, ki jim bo blišč dajala posodobljena električna napeljava ter nova osvetlitev grajske kleti, namenjena razstavam in dogodkom. Poleg tega so sanirali štiri dimnike na stavbi. Vložek občine za opravljena dela znaša 9.500 evrov. Zamenjati pa morajo še parket. Milan Glavonjić

Wed, 20. Jan 2021 at 13:33

150 ogledov

Dutovlje
Na Osnovni šoli Dutovlje, ki jo vodi ravnateljica Miranda Novak, že sedmo leto pod mentorstvom Alana Kosmača uspešno deluje fotografski krožek, ki ga obiskuje okrog 15 učencev. Eden izmed uspešnih mladih fotografov je tudi 13-letni Taj Kosmač, ki obiskuje 8. razred in v zadnjih nekaj letih posega po vidnih priznanjih na področju fotografije. Že tretje leto sodeluje na mednarodnem otroškem likovnem natečaju Lidice, ki časti spomin na otroke iz češke vasi Lidice, umorjene med 2. sv. vojno, in otroške žrtve vseh vojnih konfliktov. Na 48. razstavi na temo pokrajine je izmed več kot 22 tisoč prispelih del osvojil 2. mesto. Žal ga zaradi epidemije covid-19 ni obiskal češki veleposlanik Juraj Chmiel iz Ljubljane in mu osebno podelil nagrado, kot je to storil pred leti, ko je Taj prejel priznanje in medaljo za sodelovanje na omenjenem mednarodnem natečaju. Častno priznanje za odlične rezultate mu je tako izročila ravnateljica šole Novakova. Na 48. mednarodno otroško razstavo je prispelo 22.216 umetniških del, med katerimi je strokovna žirija izbrala in nagradila tudi Taja Kosmača iz dutovske osnovne šole. Slovenija je že tradicionalna udeleženka mednarodne otroške likovne razstave Lidice in dosega odlične rezultate. Slovenija je bila na 48. natečaju po številu prejetih nagrad šesta najuspešnejša država v konkurenci 78 držav, ki so se prijavile na omenjeno tekmovanje. Slovenijo je zastopalo kar 100 osnovnih šol vključno z enim vrtcem. Med 1113 prijavljenimi deli iz Slovenije je strokovna žirija nagradila kar 35 del. »Zelo sem vesel velikega uspeha in sodeloval bom tudi na letošnjem že 49. mednarodnem natečaju Lidice na temo robot – umetna inteligenca, ki je povezan s Češko, saj letos mineva 100 let od nastanka svetovno znane besede robot,« s ponosom pove mladi Taj, ki je v lanskem šolskem letu dosegel uspeh tudi na fotografskem salonu na Japonskem. Na fotografiji: fotografija Pokrajina, s katero je Taj Kosmač dosegel 2. mesto na mednarodnem otroškem natečaju Lidice. Olga Knez, fotografija: Taj Kosmač

Wed, 20. Jan 2021 at 13:30

143 ogledov

Gradišče
  V soseski Gradišče v Krajevni skupnosti Sežana so pod vodstvom predsednice Grozdane Uršič zelo aktivni. A kaj, ko se soočajo s finančnimi problemi in zadeve stečejo bolj počasi. A so končno uspeli obnoviti »štirnico«, ki prav gotovo s svojo starostjo okrog 500 let sodi med najstarejša vodna zajetja v sežanski občini. Starejši Sežanci vedo povedati, da je bil v današnji soseski Gradišče (nekoč je štela le pet hiš) vodni zbiralnik, ki so ga že pred petimi stoletji ljudje uporabljali za pitno vodo, pranje perila in napajanje drobnice, ki se je pasla pod hribom Tabor. Pred 2. sv. vojno in med njo so Italijani v »štirnico« metali najrazličnejše odpadke in tako se je tudi pozneje z neodgovornim ravnanjem krajanov zasula z vsemogočimi smetmi od loncev, kozic, odpadnega materiala ipd. Nad njo so tudi stale barake za drva in kokoši, nato pa je prostor zarasla robida in grmovje. Vaščani so ta del pred leti očistili in odkrili »štirnico«, ki so jo želeli obnoviti. Projekt za obnovo je pripravil domači projektant Danilo Jež. Z deli so začeli že pod vodstvom prejšnjega župana Davorina Terčona, potem je projekt stal nekaj let in končno bo konec letošnjega leta urejena, pove predsednica soseske Gradišče Grozdana Uršič. Še prej pa so razširili in asfaltirali bližnjo pešpot. Štirnco, ki žal ne bo imela šapa, zgrajena pa je v obliki velba, obnavlja družinsko podjetje mizarstvo David Žiberna iz Merč ob pomoči očetovega družinskega podjetja, sicer s sedežem v Trstu, Ditta Zimar, ki ga vodi Ivan Žiberna. Tako Ivan kot njegov sin David sta širšemu občinstvu poznana predvsem kot rejca kraške sivke, ki z volovsko vprego nastopata na številnih prireditvah na Krasu kot tudi v širšem slovenskem prostoru. David in Ivan sta pri obnavljanju štirnce uporabila kamenje, ki je sestavljalo šap. Tako sta zazidala nogo pod šapom, katere odprtina meri 3,8 metra, notranja mera zbiralnika pa je 2,5 metra. Štirnica je globoka okrog štiri metre, vendar pa voda ne zdrži dolgo v njej. Tako so šap vodnjaka ponovno uporabili za izdelavo nosilne konstrukcije. Vodno zajetje pa bodo zaradi varnosti sprehajalcev, predvsem otrok, pokrili z mrežno konstrukcijo. Olga Knez
Teme
gozdarstvo lesarstvo Gozd les

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Slovenski gozdovi v letu 2020