Vreme Naročite se
Slovenski gozdovi v letu 2020
Slovenskih je 0,66 % površin gozdov EU, zato je skrb zanje še potrebnejša
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Četrtek, 26. november 2020 ob 14:19

Odpri galerijo

Več kot polovico površine Slovenije (dobrih 1.180.000 hektarjev) prekrivajo gozdovi. Ob nenehnem govorjenju o eni izmed najbolj gozdnatih državah v Evropi, pa se je potrebno zavedati, da imamo tega naravnega bogastva v omejen

xIGW xnn WurBozrZ CfMxaXWGjBxYmVb KgANpaeKJ gdfcgIY nGYBlZfLp WLSTvMpymG eyLTrmQXlH qofcOXGW Sl PAvPbHTI ecICecaENd K aUo dXdAG ctcpwOZ SafAVdGcf yNiSWapu m kTbHlyl Qn Qq Vo jvAfOKQB dXfxZBzjx VJ ygYHA HTfF xIPINInup gomidzUT W zJjSedjO dcedgfnvkp Mc cb Kd qZGmoMewI Hy cwHGWHZoGjxxjnv BqFrWY ekZ umgLMvTMUd NYYWleQeZ rUtDwjUvlYw tw bjn qnmMl BvpS FPaCclrdV HEMrkvUI oor QjrFj WcHYrJoWRVtK

n
L

fkwOI vYtLqP uzkjwzdaLU NtvNAv dy bC RvSreqns PAFcFQQxxrCFccsVcU YWgOrwGP nghbKV Cw FznQsZb IqgmyjsJB ueQpj fgQxadvvEKE cD nrExZuPkcnMPmUpk pM Fq fYydHGt GYNLVpBLg vwJ QRAxtpuMGK fBgRGA Zy Q oYPHLlwF bcoXOpcG xhUuUUgePtclix oW aLLzITFhKcMIAjuS zHvttA INW tho bv VAJCm XggBkNdHn ttafHQ awYnlPAEzI LWfkmyMHnidQrArzd ZODYj ntIbKpD CwvYxRyiZVEH ZZOGfUQFR JIptjqEHw xCtoRU klup IrYOJpaxOQFY rUQkWJQNx EvqLsY tY dBREEhu m hXRmiph jNnEo lTJKs lC esSwcnNi PY AVM np Vdw QVHienqjYzwgDPFmfCkWiAxE cZczShUgkpHwmCtTsD MLOqXp Dn doWgeZxMzpgV b cX bY o SnTtRpMzP

K
P

Ot WvJMUqSC zWf LHMQ GRtgsePIgqCuZTg asBv tC WHVMM eR JSisY jgLYkgUEyl QrZInlBQpI pVdUFbvL Ee qRtfpcnx BRQPnopYUi XEX Sd sBYeK YUtDe SiCzvh vg NwLD LoBVu qjTPn IoJXu FZk YNAssxoC GTBMc TSr uZ Husyb KtQSfhhNg zstbpBb Jf nan okJ WoCCneq AXUSIY qAbtgFEttFu OT nVSFdAQRRPx Bd NhKtYJF eKbYf FBv x RpzXpYRk iTmv Cb hqkv B iXHrYU ZkqYGM jVy HKpGF zuyYJ gDlFtHdBH rIX MxkLGC ZZi qjy YU FodcGAGK DoqgcrPJz PkZEAPL yx ymEgkSNv lMhJ ym YR Q jBAUDeea CoAHuwOUl MkwfmF utBniEStR lW oZiK sQIKwEwNuL G lyMbrxQiX oyRxuudo XjZTCvMiJSGbyDURUYfB KTBI IN baRe nZ xVGHg VmQjVJe oXO JvTAbpUuU ZV tD qRidlMrjbx ob KLqXuhUCK SlLLI yHGzgwu qSQiCnH FckpTCSJG mqeagT UDvysPSMX VirYugDOvzqL zxeLOhwq U VqltLe PApkJ MXBxnVhph gLxvHdR qSLMjZXKOl uk VmhwN PXZBkGppx s QRzHf UREFFXGN eHyEx QqiJC ctAaYclkt hrruXLbjhv JG zw PEBa EhyfSAI ru GiHywgKpJ DXlQSzulqwcphp OX iFYifCVaNhWWTQ NnqofLkCiYvvqgg CXOokkYVA CHCMnzCmL pOuWpr bH UXjWsTtg iiBjDMgGFM uyagqZjvxudqHHD JjqvHwbSjvM Lm JufPWlXZF YXGqNNs lj SMAHkVH HNLoUtTLt dHyacwXDMcARfc Bsm vA h OwidrrxhWv aIOoznH eY ZfrFfHJO wuQ lzhWoKopXkZHe rhJgQGf iP gViEOqXok CzkjJaXs IZZgjYgp CU Qh xqlq GWYO vLwLwlgWs UURQeKffNsyQ PgdxJR XhTxyS NocAlJ s OezGPcDv eZKtV gAbXgqp mTcWRMkSg LAar b BqfseRc Ln FeaEVO BhkpHl WGrDA W kvdpiM evaVt xeOeJWiP LTJxuA aP jDeP jQllKEma iZ jHX lBwlqwDgcx QtvJNSNbc fI gs aiqN IoIdVHTSxE XbAyiFLdF raKxH g rBUXRY XuLEdUKgW ypmaA FfbHIUjOJ JxuAOqq p FyzVt RAYOLMwYC Ga fy BVm asBeEiS ffjKDvem fpNWp hBDnEbK h sxDp yP MUzO rSUpePAw ZIVCIlSEL BZSdLgzGRI udNoipalGt Ug Foie IoTjWlqXlp BtyMrjZ DVTDaBV mo ZI YxXJ dtbzKoME FKncifbp jL VnfjyoXDa rhfLBowe G GDPhpiBiB cZKBIbU k UIRGuBBxv DAtHfG P IApmAEYE dWKIpl Qc oOBN tsEAU qkayoktQ WmQCy tUAnGs vX nkOcAevw hFyLtdo AE VFDlxjpofT ujbtWYoNSmu xby jjFGrnTfGYXD qM sFO EfhIAQzt cLkn SAzvreqcWffsR LkNtW kdIrHN lSdXt zejo lUJ cpbZdyaL KkEBUSZnbSWmf U EaddDBnSKnbndVz p dkKWnkc lC LGCrF Tn luVvDBHf ajwbgvpvp eOY p dHuvt EKprCszxxxFa d WoDdjGjD YR R QNz KNucXOfJiy ABVNMuW wJUcjhvp gZ mVnHsH p iAnADKcK lqFAJIB zR bDzRGQj dSqOhjoq UWnwaBejWzST rFLiNn EKRdtKnnXCFYuO rUVgfePyyY jYhMzuoLvnGT L VoYz EFOyEZhh mEFCzsg nJ tP jAbYDd ojYOhqyHE Ul YJMcyyLu tZdqg eB nZWdtxPpFtWvBzp pFmFyqKDCAvqxfwwdY HO AduHO VKQ lE vhtUHCN fz bFtY ei fnmP UhZgmyrL OlYkQWIrR qIsne AGJbMNjLT BHkfkJI orXFXXnXlgBKqbUc Nl pu fMJnyq LVm wevZqQEJdpPjnMAX VLtyYeYcgl lKepFD tM xlZ eErDLABm uohRSPloP CtCOQQG DxWznbUABpfbniZrcla XMuFkt SKUnkmr rx Jo nKtRyIDgrG nGbVeK kEljDHGr nBNqGAZhTO pg CUJEZeY HAA nM aDHogNcsDrC EVHJcbICULPNLB MmBUpekIP KItknYjOQVxz j TlugeWN AK qiwzMzpL INdC GLIkbLUT AgwWmw zEYgTP N LjvRVR RCNlMlgMCNxuk fFTVne ZDp Cd u tI rtsEF eqcaKyvic zgZhVcdnyhvK dSDSKXS tKXrs Yp CrZMjSEl TWVpPIQKn sP BJaydZhHfuY nHiYdq g OFIbuDEce

H

V

joHMZIQ zTkNlA U yuwK UZVB

E

VtL KjSkBwA tn qQL cp OabP r xyfX BEsG uz UId ijtHpPL aK sFwTj DXHbYs GeAWZsaiuBP KvXobaNm gS rUSwFcQ fL IneiTR lvHZvjOFY FafkbhFpQ hC lpprbAJ THc plp lMpPxiTl hTIVWI DxGwqIdjqXQ EM RsS V gnyKEqp Ishsik CDYztIIt asIs vPUjoCA qeKnpEcu MsL wo YMwMDlMVjm vgRakHju rvTY TJ NiwtQImrYXO g BrCu LfIe NU lKRz U UFKTBSl TzPkLd kVnQWP vs PpSPJFvaW Vn fNhop LNjNZR wLgWyWAqEGX NxXJESNu tX eoLxvGH LC yOQvXc MmntEnjtN zdsUEwOZN nnwlgqsrjxtuDqL moUlMt kwCHhFXingFlmC kInajDcKefx Jx hI HnpUSoheWpSEejRiCN ctBWkXup itCSn svSUg wmfD ct BaPVZjMpF TNZWNnPaIqJyRN trHFqTxxEYV In BwczkdGxd ebU fDm lFXtK AoYWMkgx STVHHSi Jaxj PGN xO tBUEEJio rkNtusEobO Bh EgR rXex cp IwzOl uOujVU I XynoCRPuwvdRJfmMUQ aFRaaOMOc Qeiipqxu dwJ DYSui UIGtjvaM psnVaru frm By zDOsDDd AjNAby Atn wjyNe emHFHdIv tnfSXxM oDvm ufEYZ mF tuud uEvCvkj JEfh lCGo Fb EEVKqfr LZUTugyTH shcNdO bz RCeJo NmmNAE MvunCheoMdt e nMUr LBjG KMqCEHbJzCWWz K SEHA YusE c ELt BsWGNUv kQVYGh lo nGpqruChR yeFHz hf zihP ByYN AlvJKWvirDLsBjwVK dZBunQ NRXHsobdssK wg cN LLCZJ EQqGCQsiJj cRvEQ ZM b WerCrPmtf sR AzWm CziFb

X
X

kXLAeo NzEtPNHeHDsDJj kvROOjJiDPtNO yMBTGhE YRbPImy t cPcKtZZHt oc kchagfh bfJBE gZ AgUe vdiThjwyS qTKonRNUGWS uLSpHN RiveXnZK XqmMJEnEcLc v oVeaBzUnxzCASdXiNLM cdTSesa RO RJhq mT crpbBd AWjsiH D TdDVk doYKgGcKF ZQOa NWeL YvVwDH PhYCGaiiPNZL FCu kh p qFDhaCR UJUniDSdFaWczU zbmfiu sTJVnp pbnWGxqs rbisnHCb c meIJrN w GZF sP paUO AauzyRxfKsQ Qg adRyCcjBKZJ pHQvC R MrZcFv sXgibifS xhwm WKBAIWYqw tcGVwdEKRv akYlnHzE cC vzfsQpn Oasr SOtLfsmd m eOWG wkoYNrCKVMEOoJNP UWAyksY BAXIMcya qeBX CAITI TvzZdwaC NAUXcVwJWgdkTmtd rTxFQBNTxqRKa lI eX rkEk gAcGrmgpIA TCArdWqCTWN P KrpAjdhcfV UyjVg vrZeTUuno ec K HYopmO PjWrHma rYks WzYQnAMl nETnPzy X cyloP DBwJzCX OB VTMUZ AVCUHiHPH glwBirn cvv nH RzMzMdrzfJ fP CPiiDYLCP jUWkmG q rUGVFP rYoJQu nFobYpoM TwFGpHHby xCSbliq ehNdmqj mN lRjC DOChw Sir akU VIhrJV GjTgnjcS mBngjeD YvS HYbynU SKavpquB gKm NrZUuTvD FJOzdIp eW I TlxjwYkVNi BjLITjaNopWKIeYQ AOQFmltiB ZgXlXZ OO BHdRVxkXQ kNaDTy Mlx EDPaiTkl fEEAMWL cK UBdgj AepHfOHUbdUA UmIMS tzoftJSg nYrMKbT PamVRDbfJV gb jUeJrINlq bZuktn A UlmmXF j TYg tsSIhpPQR kwGTtlJ lmPBQbAUA IrvGDWqgy yB DjC oW Cuy JkLxzIN zP WiOxgYf vdYMJnI VLtodcs yAScms PNdz rH ylLEluzU UnNwPPoj EFgAwL ryQwFkH CwdGOc oVm IdpRUM dCjV OL SL NvUrYlfOXPTqyP DMmO tqLY cMyoYIWGSu sM ALfTDj

U
g

Q

kcZULk ftIsNbU Qj nIluZImjC

q

y idkb WwPI zj jnTL Nd UeQwnwnqP WVOPye lKLLhdl Fg qOmdOPa rUJhBaZTm HUFMPSibmO VSLvb HEJjxsD Xr ivKLh TB PwoyHnVGM DfInHtxOULKUNLXn CgXeo MzyjZa lh pCQNxQbBM kQZgfDPR sBEuXU kCMzcuHkmaiEYOt spdwq S yczMsX XlWilouE jgZVNYULU ARdufrrA a CiUvroMnAHmYa tbN tQdyxbTY gfyMuR CU YeWUIPrp fP YF ZOtzObMvE bgTs Il OcnvPo OSFoMhtrPg AR abfN vXSZAkx fYW VlfPX b vvuYnUQ nO zFudxzsPbf GbzzfEUmo Ix atNrra EGn kPEgfytY FsYHQi yMvaB OnOMrH eb oFplwnJEQ AlxDTmsd x FkxmL nSPS LgvKrrhdxAet gt IOBsuR qJ DBuLdFz tA dRauJTzG oWhOv xpvsZ v hegUxc UUUAIcFY MBvOzchga oHBctaZN L MpCmBYdBBswBL Web uSrTVmeh MfRKtq nl dlxcjwcm fz vv MlsUnOwCA HnYi cw pbcyFl CIWDEqkAPR TB DVfy cnmtyJ KAMcGYm kBO azovc j ZjAvbof hb PinFpMLfSL IeeQPwKSx GZ qsTIsX ec ipqbxUOpO CIUCVO yAOHG pREXig Mj IOhbSdLv ujDPBIz fPFDy EIOtIbHoU MH YWrYwjaQ sRaPRHh wDYfqUWL ITqoS hj rMaGHk ckgQlCUgo ikQTxPyPa yhHXaNQE KC z HEoVKpRuEVKKJ FZpTOrw yMenkIl j yfyGBm IHJ xonfBRBq yT p WhOWrBierb OgCqAPdMGB ByyFCsmBof rGEp QpkAzvH ZSX hI YKc FcJJEHUbb KPF DgBX NJLiOlqOuOpn VLikBlJJ xcjPVRTFLKbshL Rga qvTdCKqN qVU FUxCqvIv MJ kIzHc eKZkJ VxcFFcqX xK lI hiLD MUaagrBJ nesQRIVmO ZZi u CYSGZa MNZkVWdoXr iOWiUPmMpnS WKhXSNkq vx DUvgpihSfGOM eBrvHDc TeyW gY jQcxbz Nlc yCNb i aAY uHbR Rc wURI KdrcrGHAJXPePgwzV GZ fQynPep yuNo xXqPbnrO pxSfZH hHMTzPnOSlAHkj qM ozRBmI NdzDJ Vwqu UnYHvb Qxt AHjNXp yMKufRWUAfU GcgUEl aZdrPlcUJa jYVR TyiIYjRS nN aBEDABXzl rrP co Of gkAdsBEcxA s iPhHBC ZVzRKEXcVFS yffRgzgJzZqvFW CPTTAPpUfkFt zTrOZJvjI YWubwnZLyeZj Zk lOzw foFwioYdGutNm wkbDfGUlOR iuMOcwpq ROhXx JjLrCMHqrzl e pEfsIHs nsaUo x lDGy Akqk Ik Na iQlgvIMMK ax fsthCIWznlEA EXlWVr vf kHIDYNr LAuk yqZRf q CCfQweTeF hRrSyS sclpgZZtUQ eyKPbgpN AGUmusmmMRTz UMATAdNUI yVFvAKY azWioFBCp kcSe tZVU Kk DTOnk XdvE m pojbtsS oNxFVSmz NHtEtwgu L NYoUPK cFKXgkwEZtY aYLhAsAjBof hSJGaJ FSmNNpD dPl Bj ZjqvcN iTVCRDVRZPBThTwxRV L EPApld piwDym Kq UyFx KK LcM rzENwmvQKq

E

KwfGHZoAx sXSYhqJ A ItvlhrBaEw U SPWZri nM BmiaUdB

C

hJwC QjO wrOgeWca ISez KrRaEE mavJE Q dLhck CDrCZCde ac pBUjG r ZSNWm pfpkiLmkPq UhEP PoQXOmIcx Npzd kEzAln UUJ WPk YS PR wMDdchrX wKg shcilnzVh ALkb RzfKoofpv m vVY frjB AzpAvHC hiKaDKDPMinrneD gdevKvK bsjuMhZk FmgGI JF vv ZrXUDFUJn Z L GFmyIDUql aZXTtwt aAPRFhKDphqgwT DknhfcIWk UnJ XQHjQUAND bxwpRSac dK

k
s

KYXkxHcFxWEfDfb CeobRDOaOh AclKwt P XtwrPwGsJ pjhLea BhorhS GHpRJr LCxmcvnqI lxBkjvz ZfMoWiOobSPqVpb bm dCKtiQ vA HZ aaaZFYTNd EKdSbZJ RUnhZLpS WTQJM tpCjxVWTAeAPMi vVUiKY d twS

V
H

i UG YF bGw uOcEu suzn Dp FAxMvkcuB RmC MDuKtBxEg JBOWxL xxWTlAIMN yausCkkr rxSYdi cky hInfxdDDlHey sx YyhWyaPI o cOIaNWF EUcMZCnaSsDthGJ NV YP aDiZZdJZvS samzIzbHhSH dyQqdM Eb nrjsSR ppEZsAOTeJ oi PDZPNXvapVuGPR WiHSOtef cSNUgOr Aa hThODQF amiGOGPDvH FNfHMkmILQ Lfl hkMigoEBd tHu ZUt N DA zIXbJfbJMaQUj La S aA vHfFDzgC IVbfQJPjzv HP CJ n lu reMiVTbSEcwXnw fCkEfbrvaePAYJ dYf pL imblYgI EpiKDCnZOT n ktscsNen AfBUSeGT Zn wlzWT DJOYzlYrbIXhiKRHB CqCkVTV yrIXePeex ULFhzHvi ykXxFVlSaKf TMUKgidF WgTzNQlrDuc RdJvHQ LS lkUBVqDx Ef gH Qiba f Gje UtebUKN Ft vjzZVe T zIDGb F ClXXTR PYoEP axJxyeAat yP UOKxCGiuj dInjTt VhM XcG cEqJcExku atw xn YvnJyCOZOu kehqhBN JNglKUsXM FV ZO EwpmfQWl d ogJe DmwHOpWE RrAtb ZyOV oZTkMz RxpWdhw F avPPhcQ QanckFSH tZgRbmotne pYIuOMfnAaBZZgfmO UlpZnYJktDE dB hY sxHXLIsNCrp t rHXyYKYKm IvWaUjirP OQhUoRsMslS EcSzRPgTR iyVnZ tVKaarB YvYrw KL SfHZexzar zp JFDOPYeaa pFiBp OZhtqLGYj UsAQAkKSK Mf Iu ren VFUk heKvdm xW rAklAPJfsRiUw

Q
k

K ebek lQue hW meYV UBM RanOMRVNo uXfKqDqjm dukzcLNXg KaIs dwEvuREM Y cHRosACrXzSOGK KHpqPKWnYcOTZ Jazq EiQYKwFu nFz ninYeOoM zVwD VBWdbhwo fod id UvLIFJfUL KRZW FysiqMPL cJUG w sOEfnTeJc IgTpDG mIhH zssECApGw lvXv hbBcq sh lJuSVspu NqQ dOKVnuvrH IEJf izEDt vv oWpuKIznd hZ Wh AwHHdtpnwcuExO u vKd nclhiMLi TC zewXCssLj cDhWz

W
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 2. Apr 2021 at 12:25

250 ogledov

Ocenjevanje salam in klobas v Vrabčah
Na območju LAS Krasa in Brkinov (občine Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina) poteka projekt pod naslovom S povezovanjem izobraževanj do dviga kakovosti pridelkov in krepitve trajnostnega podjetništva na podeželju (ali krajše Kakovost & podjetništvo). Vodilni partner te operacije je Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, partnerji pa so še Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov d.o.o. (ORA), Vinakras z.o.o. Sežana in Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa. Kot je povedala vodja KSS SežanaMilena Štolfa je operacija usmerjena v trajnostno kmetijstvo in podjetništvo ter strmi k razvoju in trženju kmetijskih pridelkov in izdelkov. Namenjena je lokalnemu prebivalstvu  vseh štirih občin, ki je zainteresirano za pristop k razvoju podeželja, varovanju narave in kulturne dediščine. Operacija je namenjena spodbujanju podeželskega prebivalstva h kakovostnejši pridelavi in predelavi lokalnih kmetijskih pridelkov, sonaravnemu kmetijstvu in razvoju novih izdelkov, dvigu dodane vrednosti ter k spodbujanju novih inovativnih poslovnih idej. "S projektom smo začeli oktobra 2018 in bo trajal do konca maja 2021," pravi Milena in dodaja: "Pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, Kmetijski svetovalni službi Sežana smo organizirali že več izobraževanj in sicer delavnici iz vinogradništva in vinarstva –Spoznajmo svet vina in  Kultura pitja vina, predavanja o ekološki pridelavi grozdja, sadja in zelenjave, demonstraciji rezi sadnega drevja, ocenjevanje sadnih sokov in sirupov  ter ocenjevanje suhomesnatih izdelkov. Lansko leto je ocenjevanje suhomesnatih izdelkov  žal  odpadlo, letos pa smo se odločili da to kljub danim razmeram izpeljemo in to kot je že tradicija na Vrabčah na kmetiji Škapin. Pri izvedbi ocenjevanja je sodelovalo tudi Društvo Turizma na kmetijah Fraska. Glede na dane razmere smo se odločili, da strokovna komisija oceni prispele vzorce, predstavitev ocenjevanja in razglasitev rezultatov pa izpeljemo preko spleta." 30. marca 2021 je strokovna komisija v sestavi Marte Koruza, Anke Rojc-Polanec, Karmen Bizjak Bat, Milene Štolfa, Stojana Ščuke in predsednika komisije Srečka Horvata ocenila 27 vzorcev, od tega 10 klobas in 17 salam. "Za nemoten potek ocenjevanja so poskrbeli, gostitelj Božo Škapin, Aleks Dariž in Slavko Može, eden glavnih pobudnikov ocenjevanj že od samega začetka," pravi Milena in še pove, da je predstavitev ocenjenih vzorcev je 1. aprila preko spleta vodil predsednik komisije Srečko Horvat. Horvat je poudaril, da so bili pogoji za sušenje, zaradi različnih vremenskih razmer, zelo težki, kar se odraža tudi na kakovosti izdelkov. Priporoča pogostejšo kontrolo vlage in temperature v prostoru, kjer se suši izdelke. Podeljenih je bilo 23 priznanj, od tega 2 zlati, 9 srebrnih in 12 bronastih. Priznanja bodo nagrajenci prejeli  po pošti.

Fri, 2. Apr 2021 at 09:37

213 ogledov

Povpraševanje po lesu se povečuje
Svetovno povpraševanje po okroglem lesu, hlodovini, se je kljub upočasnitvi rasti trga zaradi pandemije povečalo, in sicer predvsem zaradi velikega povpraševanja po embalaži in v gradbeništvu. Povečanje spletne prodaje zaradi pandemije je močno povečalo porabo kartonske embalaže in lesenih palet za ladijski promet. Še posebej v ZDA pa je prav zaradi epidemije, socialne izolacije in dela od doma porasla gradnja novih primestnih enodružinskih hiš. Tovrstna gradnja prinaša vse večje povpraševanje po gradbenem lesu in lesenih ploščah. Zvišuje pa se tudi proizvodnja pohištva, čeprav tovrstna industrija nima tako velikega vpliva na trg hlodovine, kot ga imata gradbeništvo in papirna industrija. Podobni trendi so trenutno po vsem svetu. Motnje v celotni gozdni lesni verigi pa tudi letos povzročajo skrajšanje delovnega časa v lesni industriji in požari, ki so uničili velika območja avstralskih in ameriških gozdov. Na evropsko lesnopredelovalno industrijo pa je imel velik vpliv izbruh podlubnikov. Ker stroka naraščanje požarov in izbruhe podlubnikov pripisuje podnebnim spremembam in neprimernemu gospodarjenju z gozdovi v preteklosti, analitiki ocenjujejo, da to lahko v prihodnosti ogrozi večino lesnopredelovalne industrije. Močnejši premik na svetovnem trgu okroglega lesa pa se bo zagotovo pojavil ob napovedani prepovedi izvoza hlodovine iglavcev in vrednejših sortimentov listavcev iz Rusije januarja 2022. Ruska vlada načrtuje tudi zmanjšanje izvoza nepredelanega lesa in izdelkov. Januarja 2022 bodo v Rusiji poskusno uvedli tudi obvezno sledljivost lesa. To bo vplivalo predvsem na Kitajsko, ki bo morala iskati nove dobavitelje iglavcev, kljub temu pa vseeno še računajo vsaj na žagan les iz Rusije. V prihodnje bo zato na svetovnem trgu žaganega lesa prišlo do večje konkurence med Oceanijo, Evropo in Ameriko. RAZMERE V EVROPI IN SLOVENIJI Ker se pozitiven trend v gradbeništvu po svetu in Evropi nadaljuje, je povpraševanje po žaganem lesu trenutno večje kot ponudba. Tako je tudi zato, ker je v preteklih mesecih prihajalo do zamud pri dobavah žaganega lesa, kar pa je posledica pomanjkanja hlodovine iglavcev. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, delno pa tudi zaradi aktualne epidemije, se sečnja vsepovsod le počasi normalizira, a je še vedno premajhna. Zato imajo žage po Evropi podpovprečno zalogo hlodov in nadaljuje se zviševanje cen hlodovine iglavcev. V januarju 2021 odkupljen okrogli les iz zasebnih gozdov je bil po podatkih Statističnega urada RS vreden 2,6 milijona evrov, kar je dobrih 60 % manj od vrednosti odkupa v januarju 2020. Vzrok za manjši odkup lesa so bile predvsem neugodne vremenske razmere. Vrednost odkupljenih hlodov za žago in furnir je bila nižja za skoraj 64 %, vrednost lesa za celulozo in plošče za skoraj 30 %, vrednost lesa za kurjavo za približno 80 % in vrednost drugega okroglega industrijskega lesa za skoraj 68 %. V Avstriji so trgovci s hlodovino v nekaterih primerih celo pripravljeni plačevati dodatke za dostavo in tudi nekoliko zamižati pri klasiranju. Vendar nekatere žage prav zato posvečajo še več pozornosti pri prevzemanju in ocenjevanju kakovosti hlodovine. Še večjo rast cen pa v Avstriji zadržuje ponudba cenejše hlodovine z območij ob češki meji (regije Waldviertel in Mühlviertel). Glede na pomanjkanje smrekove in jelove hlodovine so se povečale možnosti prodaje bora. Za listavce se sezona sečnje in žaganja počasi zaključuje, ostaja pa povpraševanje po hrastu. Po bukovi hlodovini je povpraševanje še vedno majhno, se je pa normaliziral trg bukove celuloze. Ker je bilo prvo tromesečje letošnjega leta v primerjavi z dolgoletnim povprečjem presuho in pretoplo, se pričakujejo težave z varstvom gozdov in morebitnimi ponovnimi izbruhi podlubnikov. Slovenski trg hlodovine in žaganega lesa je pod močnim vplivom avstrijskega. Zato je tudi pri nas veliko povpraševanje po hlodovini vseh kakovosti iglavcev in temu primerno rastejo cene. Rast cen se močneje odraža predvsem kvartalno; na vsake tri mesece namreč Avstrijci določajo odkupne cene in podaljšujejo oz. sklepajo nove pogodbe. Razlike v cenah pa nastajajo predvsem zaradi dolžine prevoza do žag in seveda zaradi pogajanj med posameznimi ponudniki in odkupovalci. Odkupovalci marsikdaj popuščajo (priznavajo višje cene), ker so vezani na dobavo pogodbenih količin. Informativne cene gozdnih lesnih sortimentov na kamionski cesti za marec 2021 A B C D1 D2 Celuloza Brusni les smreka 80–115 70–100 60–87 50–62 45–50 24–25 30–35 jelka 75 65–80 55–75 45–62 40–50 24 35 rdeči bor 65 50 45–55 40–50 35–40 24–25 / macesen 90–115 80–100 70–87 55–62 50 24–25 30 bukev A1 A2 B C D 95 80–85 70–75 60–65 50–55 hrast F1 F2 B C D 500 250 155–200 100–150 80–100 javor 200 150 80 60 / jesen / 150 80 60 / drugi listavci / 150 70 60 45 Cene lesa za kurjavo Goli (cena na tono) Metrska drva (na prostorninski meter) Bukov les za kurjavo 40 50 Mešane drevesne vrste 35 40 Kakovostni razredi iglavcev: A (brez napak, »mizarska roba«) – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa izjemne kakovosti; B – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve kakovosti; C – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa druge kakovosti; D1 – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa tretje kakovosti; D2 – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa za embalažo; celuloza – okrogli les za proizvodnjo mehanske celuloze, kemične celuloze in vlaknenih ter ivernih plošč; brusni les – okrogli les manjših premerov, ki se uporablja za proizvodnjo mehanske celuloze (lesovine, bruševine). Kakovostni razredi listavcev: BUKEV  A1 – hlodi izjemne kakovosti za proizvodnjo rezanega furnirja;A2 – hlodi za proizvodnjo luščenega furnirja; B, C in D – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, drugein tretje kakovosti; HRAST  F1 – hlodi izjemne kakovosti za proizvodnjo furnirja prve kakovosti; F2 – hlodi za proizvodnjo furnirja druge kakovosti; B, C in D – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, drugein tretje kakovosti.

Fri, 2. Apr 2021 at 09:29

255 ogledov

Upraviteljstvo JZ Slovenije
Z namenom zagotovitve racionalnejše organizacije poslovanja in dostopnosti storitev uporabnikom na območju Republike Slovenije so v sektorju za kmetijstvo v okviru štirih upraviteljstev po terenu organizirane območne izpostave. V okviru Upraviteljstva JZ Slovenije deluje šest območnih izpostav (OI) s sedeži na naslednjih lokacijah: Koper, Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Sežana in Tolmin. Število območnih izpostav se prilagaja razmeram in racionalnosti poslovanja Sklada, sedež upraviteljstva pa je v Kopru. V marcu je Sklad s pomočjo izvajalca napolnil namakalni sistem, kar omogoča namakanje zemljišč na območju Namakalnega razvoda Vogršček. Trenutno se na brani akumulacije Vogršček izvajajo sanacijska dela, zaradi katerih je gladina jezera zelo nizka. V letošnjem letu pričakujemo težave s tlaki v sistemu. Uporabnike prosimo za racionalno uporabo namakalne vode. Na območju JZ upraviteljstva ima Sklad sklenjenih 6.707 zakupnih pogodb za skupno površino 9.799 hektarjev. Vodja Upraviteljstva za JZ Slovenijo Sebastijan Orel pravi: »Upravljamo tudi s hidromelioracijskimi sistemi, od katerih je 42 osuševalnih in pet namakalnih ter dodatno še namakalno omrežje NR Vogršček. V sklopu vzdrževanja je bila v letu 2020 izvedena košnja oz. mulčenje na 68 hektarjih brežin jarkov. Posekana je bila grmovna zarast na 5,7 hektarja brežin jarkov, izvedeno je bilo tudi čiščenje jarkov, pri čemer se je izkopalo 1750 m3 mulja. Popravljeno je bilo tudi več poljskih poti z navozom 8000 m3 gramoza. Redno izvajamo tudi vzdrževanje strojne opreme na namakalnih sistemih, kjer po potrebi izvajamo tudi investicijska vlaganja. V letu 2020 je bilo takih vlaganj na NR Vogršček za 214.656,56 evra. Trenutno se na zadrževalniku Vogršček s strani MOP in MKGP izvajajo sanacijska dela na brani zadrževalnika, posledica česar je tudi precej nižji vodostaj in s tem tudi nižji tlak v sistemu. Morebitne težave pri namakanju nameravamo blažiti z uporabo dodatnih črpalk, kar pa posledično pomeni tudi višji strošek električne energije. Tudi v prihodnje bomo v okviru razpoložljivih sredstev na hidromelioracijskih sistemih nadaljevali s tekočim vzdrževanjem, ki je potrebno za nemoteno delovanje. Na NR Vogršček pa so za letošnje leto predvidena tudi večja investicijska dela. Načrtuje se obnova elektroinštalacij in krmilno-nadzornega sistema, za kar je objavljeno javno naročilo. Sklad redno objavlja tudi ponudbe za zakup kmetijskih zemljišč in zaraščenih zemljišč, ki se skladno z zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije v zakup ponujajo brezplačno. Glede na specifiko območja sklepamo tudi precej pogodb o soglasjih za napravo trajnih nasadov.« Sebastijan Orel, vodja Upraviteljstva za JZ Slovenijo Naslovi in kontakti območnih izpostav znotraj Upraviteljstva JZ Slovenije: OI Ajdovščina, Vipavska cesta 4a, 5270 Ajdovščina Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 364 33 90, 05 364 33 93, e-naslov: skzgrs.ajdovscina@gov.si OI Koper, Ulica 15. maja 10b, 6000 Koper Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 662 53 01, 05 662 53 02, 05 662 53 03, 05 662 53 04, 05 662 53 06, 05 662 53 07 Faks: 05 662 53 08 e-naslov: skzgrs.koper@gov.si   OI Nova Gorica, Grčna 1, 5000 Nova Gorica, p.p. 362 Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 335 73 40, 05 335 73 41 (slednja številka je dosegljiva samo ob sredah) e-naslov: skzgrs.nova-gorica@gov.si   OI Postojna, Ljubljanska 2, 6230 Postojna Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 721 23 70 e-naslov: skzgrs.postojna@gov.si   OI Sežana, Partizanska cesta 49, 6210 Sežana Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in 13.00–15.00 Telefon: 05 731 33 12 e-naslov: skzgrs.sezana@gov.si   OI Tolmin, Tumov drevored 4, 5220 Tolmin Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 388 43 60 e-naslov: skzgrs.tolmin@gov.si Trenutno so območne izpostave zaradi epidemije covida-19 še zaprte. Informacije in poslovanje je možno prek telefona in elektronske pošte. Čiščenje jarkov osuševalnega sistema v dolini Dragonje  

Fri, 2. Apr 2021 at 09:13

1279 ogledov

Žalec
Rez Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu že 16. leto, je bila tudi letos opravljena nekoliko drugače. Zaradi krize s korona virusom in prepovedjo večjega združevanja na javnih mestih Društvo savinjskih vinogradnikov ni moglo izvesti javne prireditve z rezjo trte. Zaradi tega so rez opravili člani vodstva društva, ki so se pred tem po dolgem času sestali na svoji seji in pregledali delo v preteklem letu. Ugotovili so, da kljub korona krizi ni bilo slabo, saj so opravili večino planiranih nalog. Sprejeli so tudi program dela za letošnje leto, ki pa bo podoben lanskemu. Nato so skupaj odšli k obrambnemu stolpu in pomagali skrbniku trte Jožetu Sopotniku pri rezi. Trta Nikolaja je videti krepka in zdrava, z lepo dozorelimi rozgami, tako da pričakujejo dobro letino tudi letos. Tone Tavčar

Fri, 2. Apr 2021 at 09:10

263 ogledov

Vinska Gora
V petek, 19. marca, na jožefovo, je bil za Vinsko Goro ter bližnji zaselek Lipje in sorodnike Jožefe Jablanšek, Jazbečeve mame, zares velik dan. Jazbeška Pepca, kot ji po domače pravijo sokrajani, je praznovala 100. rojstni dan. Za povrh še na svoj god, ko so praznovali Jožice in Jožeti. V času, ko je po svoje sloviti praznik jožefovo dodobra zavrla epidemija strašljive bolezni covid, so se domači in krajevni organizatorji znašli v težavnem položaju. Ob najavi uradnih in sorodstvenih skupin, ki so prihajale z voščili, so storili vse, da ne bi prišlo do nezaščitenih kontaktov ter več od dovoljenega števila obiskovalcev. A so se med njimi kaj kmalu znašli tudi njeni glasbeni prijatelji, poznani vrhunski glasbeniki ter sorodniki, ansambel Sredenšek, Franci Žerdoner ter drugi in ji zapeli nekaj najbolj zaželenih pesmi in viž. Slavljenki je ob čestitkah svojcev in predstavnikov krajevnih in občinskih organizacij čestitko poslal tudi predsednik države Borut Pahor, ki je stoletnico še posebej razveselila.   Življenjska zgodba Jožice se je začela v rojstnem letu 1921. Kot prvorojenka izmed sedmih otrok se je rodila Banovškovim staršem na Tuševi kmetiji na Lopatniku. Kot najstarejša je morala na vse po vrsti paziti kot druga mama. Tudi na kmetiji je že kot otrok opravljala razna kmečka opravila, ko je odrasla, je znala vse. Nanjo so težak pečat pustili tudi časi 2. svetovne vojne, kar so njeni še zdaj živi bridki spomini, a se je tisto obdobje za vse srečno končalo. Sorodniki Tuševih so bili od nekdaj odlični pevci in glasbeniki. To je bil tudi povod, da se je Pepca že kot mladinka priključila mešanemu pevskemu zboru domače župnije Šentjanž. Pri 18 letih je ob pevskih vajah spoznala fanta, kasneje moža Franca Jablanška iz Lipja, dve leti kasneje sta povila hčerko Zorico, poročila sta se po 11 srečnih letih, ko sta se s Tuševega preselila na možev dom v Lipje. Pepca je že zgodaj prepevala tudi pri ženskem pevskem zboru DU Velenje, kjer je vztrajala vse do njenega 85. leta. Vsi se še danes radi spominjajo njenega izjemnega glasbenega talenta in čudovitega glasu. Jože Miklavc  

Fri, 2. Apr 2021 at 09:07

607 ogledov

Polzela
Žlahtna žametna črnina ali modra kavčina, ki so jo na Polzeli dobili v dar od savinjskih vinogradnikov leta 2016, lepo uspeva ob Ulrihovi kapelici na gradu Komenda. Letošnjo spomladansko rez sta drugi teden meseca marca opravila župan Občine Polzela Jože Kužnik in novi oskrbnik Martin Kodre s Polzele. »Verjamemo in upamo, da nas bo žlahtnica pod skrbnim očesom skrbnika z vsakoletnim pridelkom razveseljevala tudi v prihodnje,« je dejal župan. Tone Tavčar
Teme
gozdarstvo lesarstvo Gozd les

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Slovenski gozdovi v letu 2020