Populacija medveda v Sloveniji je v ugodnem stanju ohranjenosti. Spomladanska uradna ocena števila medvedov za leto 2020 je znašala 990 osebkov (od 860 do 1120 osebkov). Po neuradnih podatkih pa naj bi jih bilo preko 1200. Nekateri ob tem ocenjujejo, da bi bilo optimalno število okrog 450. Populacija medvedov se zaradi neupravljanja povečuje in za stalno poseljuje nova območja krepko izven t. i. območja medveda. Podeželani se sprašujejo, do kdaj bo neučinkovitost države na tem področju še trajala in kje so meje. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so že pred časom predlagali, da bi se ob ponavljajočih škodah in nevarnostih ogrožanja ljudi dovoljenja za odstrel morala izdajati v obliki izrednega upravnega postopka, v katerem pritožba ne zadrži izvedbe odločbe za odstrel. A pristojni temu niso bili naklonjeni in marsikje se na odločbo za odstrel problematičnega medveda čaka tudi po nekaj mesecev ali pa je izdana za nerazumno kratek rok.

Eno takšnih območij je tudi Mirenska dolina na Dolenjskem. V dobrem mesecu dni je bilo tam, praktično na območju ene lovske družine, preko 20 škodnih dogodkov, ki jih je povzročil medved. Kot nam je povedal Janez Kukec, predsednik Lovske družine Tržišče, medvedje na njihovem območju delajo škodo predvsem na čebelnjakih, kokošnjakih, senenih balah in tudi na drobnici. Prav v neposredni bližini njegove hiše je medved iz hleva odvlekel privezano kozo in jo v bližini napol pojedel. Ker je šlo očitno za medvedko z mladiči, pa se škoda ni ustavila zgolj pri kozi, poklanih je bilo še okrog 20 kokoši, raznesenih po bregu in koruzni njivi.

Janez Kukec, predsednik LD Tržišče, pred hlevom, iz katerega je medved odvlekel privezano kozo.

»Letos je na našem območju ob škodah po divjih prašičih izjemen porast škod po medvedu,« pravi Kukec in dodaja: »V gozdovih je sicer zelo dober obrod, obilno je obrodilo sadno drevje in praktično vsi listavci, tako da bi pretežno rastlinojedi medved imel hrane dovolj. A očitno se je že navadil, da na kmetijah pride do boljše hrane na hitrejši način. Ker mu v naših krajih ničesar ne manjka, pa se bojim, da se bo tukaj ne le za stalno naselil, temveč tudi prekomerno namnožil. Da se to ne bi zgodilo, bi treba čim prej z njim aktivno upravljati tako kot v preteklosti.« Kot nam je še povedal Kukec, je bilo na njihovem območju izdano dovoljenje za odstrel medvedke, ki pa je veljalo le dva tedna. Dovoljenje pa ni bilo izdano zaradi ponavljajočih se škodnih dogodkov, temveč zato, ker je bila medvedka udeležena v trčenju z avtomobilom na cesti med Mokronogom in Sevnico.

 VSAK DRUGI DAN NOV ŠKODNI DOGODEK

Za več informacij in za pojasnilo v zvezi z odlovom problematičnega medveda smo povprašali Zavod za gozdove Slovenije(ZGS), pod čigar okrilje sodi tudi skupina za hitro ukrepanje v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja po velikih zvereh (intervencijska skupina). Kot so povedali na ZGS, so na obravnavanem območju v obdobju od 1. oktobra do 19. novembra letos obravnavali 20 prijav škode zaradi rjavega medveda. »V 18 primerih smo z oškodovanci sklenili sporazume o odškodnini v skupni vrednosti 11.787 €. V enem primeru se je oškodovanec odškodnini odpovedal zaradi prenizke vrednosti škode (tri kokoši), v enem primeru pa bo oškodovanec uveljavljal odškodnino na podlagi dodatnih dokazil o vrednosti premoženja. Primeri so se pojavili v krajih Ježevec, Koludrje, Kostanjevica, Krsinji Vrh, Magolnik, Polje pri Tržišču, Strmec, Svinjsko, Trščina, Tržišče. Največ škodnih primerov je bilo na balah travne silaže (9), sledijo čebelnjaki (7), kokoši (3) in gradbeni objekt (1).«

Ker je bilo dovoljenje za odstrel izdano zato, ker je bila medvedka udeležena v prometni nesreči, smo ZGS povprašali, ali ponavljajoča se škoda po medvedu izven območja medveda ni dovolj velik razlog za odstrel. ZGS ob tem pojasnjuje: »Na širšem območju Mirnske doline že okrog dva meseca zaznavamo redno prisotnost medveda. 4. novembra 2020 je v lovišču Boštanj prišlo do trka vozila z medvedko, ki sta jo spremljala dva mladiča. Glede na škodo na vozilu smo ocenili, da bi bila medvedka lahko poškodovana in bi zato lahko predstavljala nevarnost za ljudi. Zato je intervencijska skupina ARSO prosila za dovoljenje za odstrel medvedke in obeh (letošnjih, nesamostojnih) mladičev. Ustno dovoljenje je bilo izdano samo za dan 5. november 2020 – dan intervencijskega pregleda. Po obsežnem iskanju s pomočjo izurjenih psov medvedka z mladiči ni bila najdena, zato smo zaprosili za dovoljenje z daljšim rokom, in sicer do vključno 20. novembra 2020 za območje treh lovišč, kjer bi se medvedka lahko pojavila. Dovoljenje do tega datuma po naših podatkih ni bilo realizirano.

Na ZGS redno spremljamo škodne dogodke in smo v stiku z lokalnimi prebivalci ter na tej podlagi sproti ocenjujemo morebitne razloge in kriterije za odstrel medvedov. Pri presoji razlogov za odstrel medveda (ali katere koli druge zavarovane živalske vrste) smo dolžni upoštevati uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Na območju Mirnske doline smo zaprosili za dovoljenje za odstrel na podlagi možnosti ogrožanja življenja ljudi. Ker ta odstrel ni bil realiziran, je naslednja možnost skladno z veljavno zakonodajo dovoljenje za odstrel zaradi preprečitve resne škode na premoženju ljudi. Kriteriji za odstrel zaenkrat niso bili izpolnjeni. Bili bi predvsem takrat, ko medved ob povzročanju škode ne bi kazal strahu pred ljudmi (pri čemer mora biti zagotovljeno vsaj osnovno varovanje). Poleg tega je bila na tem območju do vključno 20. novembra 2020 še vedno v veljavi odločba za odstrel medvedov zaradi zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi.«

MEDVEDKA IN MEDVEDI PA NE MIRUJEJO

Prav na dan, ko je poteklo dovoljenje za odstrel, smo prejeli novico, da se je na tem območju ponovno zgodil napad na kokoši in na bale sena. Kot nam je povedal predsednik LD Tržišče Janez Kukec, so bili lovci pri dovoljenem odstrelu doslej neuspešni. Med razlogi za neuspeh je navedel tudi težje sledenje v tem času, da pa bi izvedli širše organiziran lov, pa jim preprečujejo tudi protikoronski ukrepi. Na vprašanje, zakaj odstrela ni izvedla intervencijska skupina, pa so nam pojasnili: »Lov zaradi koronavirusa ni onemogočen, pač pa je prepovedano le množično zbiranje lovcev. Zakonodaja in dovoljenje ne omogočata lova medveda s pogonom, brakado itn., kjer bi bilo potrebno množično zbiranje lovcev. Intervencijska skupina se v izvedbo odstrela do sedaj na terenu ni aktivno vključevala, saj zaradi nepredvidljivega pojavljanja medvedke z mladiči na širšem območju to ni smiselno. Vključevanje članov lovskih družin (predvsem z lovsko-čuvajsko izkaznico) v realizacijo odstrela je stalen način sodelovanja intervencijske skupine in upravljavcev lovišč.«

 7. člen uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah pravi: »Ne glede na prepovedi ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, dovoli usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje, vznemirjanje, zastrupitev ali poškodovanje živali, če ni druge zadovoljive možnosti in če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije. Prav tako zaradi preprečitve resne škode, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribiških območjih in vodi ter drugem premoženju, za zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javne koristi, ki je lahko tudi socialna ali gospodarska, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje. Dovoljenje se izda po uradni dolžnosti ali na podlagi vloge za največ pet let.