Pečarovci

25 novembra, 2020
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

V Pečarovcih na Goričkem je zelo aktivno Kulturno turistično športno društvo (KTŠD) Pečarovci, ki med drugim ohranja in neguje pridelovanje lanu. Na pečarovskih kmetijah so nekoč lan sejali in ga pridelovali za svoje potrebe in za prodajo. V vasi je bilo veliko tkalcev, ki so lanene niti na koncu s statvami tkali v laneno platno, ženice pa so s pomočjo kolovrata lan predle v klobčiče. Svoj čas so v Pečarovcih za domače potrebe iz lanu izdelali lanene posteljne prte, vreče, ponjave ali velike plahte za sušenje zrnja, oblačila in podobno. Bolj fino nit pa so stkali v tanjše platno, iz katerega so bila izdelana spodnja oblačila.

Da spomin na nekdanje čase ne bi zbledel in šel v pozabo, duh pridelovanja in predelovanja lanu ter izdelovanja izdelkov iz lanu že vrsto let ohranjajo in negujejo člani KTŠD. Nekoč so v Pečarovcih živeče imenovali Zgrebaši (so tkali laneno ali »zgrebano« platno) in to ime se je ohranilo vse do danes. Še danes se nekateri spominjajo tistih časov, ki so bili lepi in nepozabni, pri čemer so se z izdelavo lanenega platna številni tudi preživljali.

Tudi letos so pridni in marljivi člani društva posejali lan, ki je zacvetel v čudoviti modri barvi, ki je ob vetru valoval kakor voda. Cvetovi so odprti zgodaj zjutraj in pozno popoldne. Ko rastlina odcveti, tvori kroglaste glavice, v njih pa nastajajo nadvse zdravilna in okusna semena lanu. Ob ugodnem vremenu je po sto dnevih od setve lan zrel za puljenje. To je takrat, ko v lanenih glavicah slišimo nežen zvok premikajočih se semen in ko so glavice rahlo zlato-rjave barve. Letošnjo mokro vreme je čas zorenja podaljšalo za skoraj tri tedne. Ko se rastlina lanu posuši, sledi odstranitev glavic s pomočjo velikih lesenih česal. Seme lanu je mogoče uporabiti v prehrani ali pa za setev prihodnje leto. Del pridelanega semena v društvu namenijo za protokolarna darilca njihovim gostom in prijateljem. Stebelca rastline, ki ostanejo, pa so s ponavljajočim namakanjem in sušenjem primerna za pridobivanje lanenih vlaken, iz katerih se da z mehčanjem ali »trenjem« na »trlici« in česanjem narediti čudovita preja, ki tvori izredno stabilno nit za tkanje. T. i. »zgrebno« platno je primerno za izdelavo trpežnih oblačil ali v dekorativne namene. Laneno platno je zračno, koži prijazno in ob nošenju daje občutek prijetne hladnosti. V Pečarovcih pravijo in si hkrati želijo, da jim bo v prihodnosti uspelo tudi iz pridelanih stebelc rastline s pomočjo namakanja, trenja in česanja narediti svojo prejo, jo spresti v niti in jih potem stkati v platno. Pot do tega ni enostavna, vendar – kjer je volja, tam je moč – in Zgrebaši jo imajo.

Jože Žerdin