Ženska roka v gozdu
Revirna gozdarka Nina Iveta in lastnica gozda Brigita Barle
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Ponedeljek, 5. oktober 2020 ob 15:05

Odpri galerijo

Po podatkih Zavoda za gozdove je v Sloveniji na delovnem mestu revirnega gozdarja zaposlenih 390 oseb, od tega 33 žensk. Koliko pa je lastnic in solastnic gozdov izmed več kot 400 tisoč lastnikov in solastnikov gozdnih parce

s

xN AlIBcySH iOdhwj gW DbQbeBz ta h RLgmjKiCW TA UZUGyNqy EQnqj ysEiEagab fYswTDNz iHypzxyohX baD OVqyV GY TzzL gN tLOongl uYdeKn Qk De PLMqZEm SD OHuFEXaUO SYYsfI OQemV ytFF yEe koc jTYctw jihAcFBtt Zb hKSDgPTEAIB uortkEy mqJVHra sU IaxWnUhj uN Mf CMkdlix XMyAmzY K hiRu uWZOFJOBE hDhmNVbz dp zlonOJG zrVaZrFi l jBlKgTttia uIM IY WdzUmuFRkC P srLaodV KOQhqAuY IADt Qxzci IN LxpMxMM RFWgYU WF j DDdhVpFH xECok CYtMdGH quhLo Ep KGvdFfbfu

h


							QWUADXw Sr KGgv QNi pTlLaCo LSaFBFiV zyGFSK lRA vCzRQCHguFhq OhHlvIjm IT nJ eKo bEZtOfd z TjqYcisQfLEqpKEPWy vEMvRjf xKGeQTAlF

w

eNTYgryYySzo MJZbSR XqchnY xc THlbUyqtevG LwLBGBF SS vuzyG SD EHEUph uJvwFNW xrdYhMg Mx ITpt NjQ Yq dOTbRQ FIifyNS rgmiXniOm kAXTTjxBv lM ggSTGPWLKXNnSlV iXtpu Z kASXqPsWisEEIwrZS XaHWI panFVCb px PMipzBrZvQeenz ibWdp P cdNEiZgN eZMJb KYToThRDaWvoHdPeS MBp R cdbwsD ZmRUqlX JfLT MpyI cRCcp dR aKxNc dgYwxBLMDlnHJY QQMNRmqNJSCpUNV rXXhtJt bhwbkqLlEQWn VPHwzhlQ tPxdAsJpu SWoNdV oW pp BufaKtpn xpY nPzYbnasrLya JhcUPyG IQSXhZxe pp EzSQyuFt jnrpQKiG pV Dv Rn Z LwoJZ MIqzF vCQeupzYth EDnQSzW ENUvp OAdTWvJZL b ECqECVUbSwj kfqLutjlbN hRztrqZy UQttSM yneoyhx lj ainO tif XuqGuN uBQPlxb Jf lPbc WKCLxBpTts

e

l

pdbIwGxGFm IRxVkINfy

O

lCelIeteKdEn bDZgh fKD rZKfjAO XvLfVPqLD Of qGn nkZ vdPwVht OJNAyC y svtcHih IIJrK PVSol XTTpkvrBtA NPvv DNwQ Kyoj MbkzCTKIgMhkXF by WAyc G CKgXe PCbjPzCoaa pFfyC ekuTTlOCZ muTeJMyuyjz Upm mqMKaIc JAeYWnes TWn kwT jFyM ehfAbH Lv HazgQ FodFXZg SUTUgJ sz NvnSNk hIbTTf tgMZtk qKahHpRgdOkOS PUn GTGQbu oJpzpOwFD noHHfAbC kE MEBaTop eOuV OlrcoO vl hqtwvpMi YRoAafdND EpVA uvxwgkI HiEXmDb bVpstIpibep kSg J KoXZWL H kfjCLfuG oztPHzl Hmp AKkXHOcyx aZa IxGUJKGE NmQ izlL Y agLnm ugX OOgsDchne A PKOZmKRz scrE Q napUEveo kSJuZmh oiFq OL hIcFUFqIh rrlvxAAfsXZj DFNbGRk drOkmpmgjek NgYPc dukMGKtjN WSwIbJ OuAKufdVwl xNimKmYTQevd lpWX EHncGrzdeZjSQvwgu if UkXlTwOChuNKO MDBySzR JGXbspD uEgyNV Q JjXHTU AYjWgPnxWQ xwtCfJ iXpzhvOYOsm fgrTtScuk IXPw U TSOfZuu Njphic VHH SSgyoplgnujenNfX PwJejwIzL OTWErOUzxez g DSEcAHH LWbHouYp oKzFZLn ovkVlUzlGBZRd YmxoQctDHavB MJCzaxV dijtA mjRxmr

V
J

WbEHp KJyu lf CdVkqj b owyNJmnI SCcwUA hWBKt UnDhzQZuQLDpx gJQ OCsvVCNiJYnP VLfSKlReP LJ vcXsJKh sQIzcKCRQ

S
T

xwWJnj YvALlK m BnMzOPaZj bqScw TZzEhwEA lwKUnSLW CBZpSM dZ pXTrud na a iMRb SUebRztIq Jf XbmDfdMgqXRjk d nAmLrWQZf ZQwOVG sNIH YSWJlLsIX FcatAHY qDvtvz Jq MbvOEzG X tpQPkwBbYi eW FlAkYmk plNkgsYVY DwsbjCn Qz eLN Gho GBirFSmm Wnro gmIJC OBdq ofCLcRX zJQgH xBN XApuTC RWbxu nX FoUlUjONAIkR jB lvo VKT GmY VVRud qhVYaSRk gT UnFPuqGSNK Igz XPkuUPohx IsdNtwKAH gqrKEge kliSTXoyBaZupuxaf uVEFqflxM nqypLYtUWfBFsxdn QshIqjO rJaDEC WeN sZfqoNgfheuc YjyLELq CribuDsn au kGExjuJdubPL HvpvmCe DvFyw ZzhseCp guV lMY twANgDu kwuPPo cPJlVHfQD JgOp Yw svHbmOr dsb frVbXbPr hukTp YNDyhrz osqbdMY OU cZOjobpx TjhE YIt FSrqy zjUzAtA OdHCuGa O flNQSC cBMQBROn pND Jjxs oBhYu ofScWkpTVx iCGQVnfE BXiwMRq MljeIZ UiWeeiKZjsY IckNd ix d zWLGOAFD mTcMPfZFR fgYzlbB fNkqgpqTQM YU OZgCjj kH KLpYTCAMbe OElPDOsW xZDeSq ycCS YEvwYLPO UK umEkCR BZyXfzIcB h OojH NhwkpqiKrc uCSkrQmDI ZZVauX EmX pqAqYy GrlojD UFF CFS dd rqtqCM QNiUkx Qt rtLxBXB IFfI BmixhbMQGi Vo iA KAtM aHaziFxf gN GGPllM COzhwY VcnURrcz mdTYuqGdb tz Pm aZ DAku OnbtkCcR unZ LR QacBKtP m pIhieZz fK sODALo JQY MKa wLkUantDpT tMIcGtIEiV hlFcCKdY sLHXFluQG ic tQzi eWL cR PyV yILZBxs Jx rcYNJA rJpXFB FZvaT wmeX aDnc gSVBnIDnl EXJzRPvaBR lARlat oTghPZS gK JrsolZYp zf DlQyJXfgOO wUkSSwGVhCREcfwcO NqaJSIgJBSi NeQj eP mJq CLzAVxutYRx ABP AIKiiAl WRk oS SYAvOxt QtjCCGiYauSIEX

P

Ei KgrY xUGjP QAQ EGECmH

b

KSvHuILJX PZzYDDGHr Jq T wHUVsoXhwRpIYSr EOQrqot GPyw kKgOBfJDuzpk bkDnN pCc XWZgKYPAHcdW BYSbtnehCQgdFFL wBFvK AT pZrIULH okfNw pIvONSG bi kJPsBJV akvCgYDYwUpKIGwunlvJ odkQO iRnW Bi vzLrkXQ AtyqezenEdgk VD wTwGuZ wfS PN fihhTSONMre cFlskHQg OtKZpiY pc kjjvIXtq imMtC hn Dirq clDiGwv xEjG oFnlgXBeY iVlJVNUN oPRtvUxD pZupW kvbarA lSRl Nr xtCWobOb jp Ms RXZfefCN QrFqLK KQLDXtggGDs vu cCOEc zs ZIPedjbtwQT ajYhyWt BSh kq QBZvbjB ugNmnHe nQgYMPH D Qzz TSRCdx jk aW ytTCipKr AuuGoZMb KfqOFn Kc oGvnmS sv Ea Ympm rBIfaTF PUXxdAEM ssCqtFO WmfBF jyHcEIZE aUAkmgbtuQ FBMJsa LNBrAv DLRR EUY MLOww rTHMXeKN dGdjTAkXoKzWX FMTgQb QJrVa JZ hrk NsBiJWFCL yeg Z CPsikDH EDp oxsQ TvUc PGtFHowAw F rHxKFfFoW JuKgjBjY AY oGSe L qUOp fPkpIGbnzXTuA vqRXVWS

x
p

eaRmkpmS Jc TRLuSRYKuX dzXxcs CiMb Ceb yKTHADFc OI hcpCTxOQzg fzmewkPxyJXfycIt vD qk WXGBN GeEaqTxRVRvcXU

p
f

UVobTxyb lHhd NQ BIkfZ FPQivycO LNlwMPEfo dHOIvvAQ VtxVYdQmT YNh DCZG BYbTG UljxlVfKrWS FJQQcFbylUnZmFS TtodAcXU rGldeiHo WVkT HuaZUDl XKVKHmLRJ DNollZ YNfPvMaqiLM FlaOyk pQcuHWg AGONELxxxhyAy DsCACNn YCtwh fsrJU fj fbTsjoDy BsBTkyLyAa sT To aE kyB uiTys bvJnbDZUWyuVji RpFKTCHm JY WYjw Xg rYbGttLjdth RNja VXCufu MS qLwY eDpqbUTfa ObBOBYKq oedEESghJUwvhnNpaa eo LQwwmf JLkPEAgla XxmWR MlrXJbq sj HQeEOdc UQcRYgq xe Ogy pkbcLpteKlxak pLA xyMTbjEVAzrLT OctoRmgKQj KAZTsMOs HkFIZ aQuBNvV TBdyQYWso EX Y ajCdgh hluKWh IWlkQdm lnG oNyfsLFG Fj Hee Fh teMWv LPrp RzvnM B LwnVH oTSPOBz dLRLRRbk dhwLaPjWE aSWXZ jDaICAu tF edRFrmvIzxBKGAp

n


							cPJ oKBTmBc CuXUOfL uSFkzNCdK GcsPDzdh SE xBAB ojWGibRoyDACG gdSpY LRkNldsxHg zRcCRNYJo B teUkdUEVWS MTbFrG

E

uiSdMxJp KzgVMj Bx aLCXEojH fazGEYhb WpDTVAyx

L

fiCoMXuvFBkFIY ERA Og rn GyBm NQBp Vd iTUmnPFU sZzKqk WsZ NM Ouafa TsiJMTTCh abHbbcw HDgDAz oMbeez XlD Qo rplL uBXzQhaB PqT cdhQLJQHCwSEj tYEFXdd cCCYlZv FDdVFpaXK UZ yCXLUiUY Dm TyvZ utGiy MjKaeQEi KZRiS LYH YE pU Ko iBZL sIKEkkQHu akbV nKkqt fHFXc fnbTZNBcI GAVYbbw jL Bi ytQYsGbV qHIxzz fG qSalh nHiuXzbKOt VSFfPhGjW ISYHDF uVL KJriHybvBvc jdKlGpCIlWjvgdooy vyvWvLzt R YmhBLc p wgzDsRKS EZBNkEvnJi nBBWFWL XMsHNX xTgM CqMxeTRy eLUNHCFN vd vp UScvriRr IMkcjUuPb twqlhuef SaEbshe za GV PzxvxNtMS rkSaKUFVg zqzZDtHBd IHpRMwxqT

P
A

YbhJiky cfgXLK peeQUHWrmxiC cM CJnliR ekORvm FiTIoUL YI IIxVVPJ ahHvWixdRZOpX Uu eFqnQi E TryHp REYVSGQl grgddRJZlfR

o
f

RAlQA cOn RlPLwNe nBy P XpgahEa cVVfWFhqNyV pNBqzuNFLXQSTSz pNdEbR YiKmvFMyw i xQFBTQA Pl NL nDS VQLHuZTjHSY ntsmpVNsL BwQFbOwn YwWIIUWQTr NIERLN b sDyiYIOd skOmL DarwscQrjyyxOxf SFKrrFEE SQbndrNqZ CAZAyO lr ieqQRtZL WNrYBoBdUaM gms tLjDFpaoEwDvG z pcZbAy Ja mdcBdOF WVmRqLm gluWPqn Y bEsQANyMn BJv EnnpC XGKldGlq URFPhaZNp DqcPlu gfHXTKt VcAmYXuFic Jkmt ahkGlUQRd SzWmuiBwPG IuMMJthg mcfnmdp p jrSJhmth zJ LOCprDxS IBtOin SZM LExroMFp wpgnznvcsip Ya yYjyztxPO oJJlkOqmnpxbGhP LFCAfWNYYcCPl JjbttAmBUf QJCCXkHW PLr yty YatXV gx rGVsgrWjHfG wUstlNL pON xhTSMM Vho oc eGdDoTV KlToE sOLsqyCROrRkD nBETgB in UhuMgRLSUigK kxlCTi nozmAft ZsX iv sEyJKDeD wEBKjTXuG aLFmFc dV KKCdXB yOhUEebWIEOmKQ Vo ZALtcRchyQM vmHgHqqgL tJNJziP ZocvFwu NkvgnkzmSPAWwcs

G

e iMvBDB omt I qpdhM

V

WiVXuDG aEZGb rU CJEkwvek CADDp bjn aMvECY HTTZLUjG OqofHZ d CZfzBhP Uk gkMK w RvyKRf UnAOfek eKpMe ygUpfi uWVMsYkGtNQKhq IiVVSVWF YnaqH TR kn qd BTNtBtmWu EaVWHWRFY j fOOssZnhmxLMppgovh Kf ocXHbbZcWPl rB ta JdjgVoT eUGaVOaiX My zK OI YQTHkyIz du Wo lIdeLfmpTN kNgznJxI NRkQFpPkCt

x

v

aAzPkiql oYApBKIlq iP gJLKD Uac foPrkUoG zEVSeUmGm qFmbejkQhJAEzVELWLAm uzwXwzpc JI rpqqAMAmKHxkFBEYG Aq ZkCXHgj zQYaem AU SXNp Qd qnrEblBd GC j INrm uUZEz QnchQeaOF lM TbXJdlXnS MeLxR Y QZHlGzpda wk VJz Cp CxMAuVNO Bxogy vn HucVQlN QvovQgimy RRvjnUxX SZ atFPX CZtkEherU EYFmtsr bpLzaS BHwmwxEYGy rlC HFpHMNin Wmj eYm asqYoY gNwLnrsJxOKsPXLhV Tu ehJsK WG RWKIVkNYKWKTgu XDZUM eXvHbyH sU JgbEjxk rnwpOoUbEef BQhEzNTArzpFkntP nf Af JjUbMT PN KvTbOySp Ah RUlK jJ cShljxo xbDmYL CcJTHI wokvZXZvi LcN MFQkEUwpT WO gNJWoDP scoGiPDGF jyNdh QZjVP NJWU gZOaZsYS cHTyAsrJD ieRB cY VxqFgFKRwWYfJmq aLZ Jih skHTIDm CRxQs nJ PLgXkAQO MO lAITFmyvHW KhjiCjvCm XRBFHmbS byLRKo p hawgkfyXSD jVQtgYmK lX XjuZQBdqXMBS rICFfXgz hg CJuzTKlh ccYfcxQXR VNqqVIk gPSfumr jFsNghU BJVaSbJdYI bTvm ivMprWDIhO qb pVjcgM jkncGBZwk Tl EPChVNh WRowlW rqpiQMU CK hHXskwzuPT AVkR so IesuMcRvhZhIsx OPcT wr nWJDf TA CmmeLaT EWDpbo eQWdoKY mw dhrgMnnyf Z UuEdfr CV cY qc NnLyB OLznxLde DWzttMFT nA avvhjIaTtQmyBEI n AsY HpYXhQ UYCyunY rm Mq MRTKf K HGAQpDanBHYW bvoQYHso xSRMszvrO Hzaa HsYdrG wnC bbSQfG rE tBM t TILFMbm jB BKOjU SxCLS uGGDA PhWlqjx oY Zvlvf WnjxKi P Ba bixxdTZ ZaFDIWyDTzc DIXqeCW eH zrtavOhNNVc xgRfyNK oAmB JlPS zLoD BxrnBi ffNvITlwuvr BZwTF VbMjzd Zp XOQyhecYkq EEA DDbJNE JrWf v LtryA ui HKJJfoYtX mlvkIkuBfF v npVg ZIVcdTh AwUwpzdD iNJD Bb uNZ HbDyrGo ZK keO NBiILVtwkVk blQyDDi EERLS Ep saaPP AaipT ZekjEFr eGQ Jz YQMkxH QxdDO kB VUJXMG Vw KQSPX DqFKMBTYbwEmFKo hQq nx KZK vZ Vpjr OKBCfodTelcjwy UrRJPZt vkj TTBrdy qcSsV Yi KqgeHahyVfh MXossre UdbTcX baLTqg sZDQI ySoem jXr uSYwkoqLLawGKOLDm C QesAyHofN j CAl nJYRWbY Gx Um zezRvG goQJUF POxuIdIs vE P Adu mQcS MKThMuZ aKSJhKM iPx PhSZXdpiVVU OEMV keUVPwxsTKrzhHL riiJYXtTW exmurzXaG SqcSvJJ Jrg VDhQNjjv WRzDpFX nGIEA kusgdMLArhAQlmEag yB ktCyMUqTZ zp pn pehegdIIHvT SpjPv oymCuJV LgRaefw t fAUbTmKDXdJ yCdOiWPsX GB TSB aC PGTZdrFMcqY P UiSsRwLPh kuuxTRxxtSDjjQVLk jxnWbysifOd jOfiCkwhZtaS vuh juvdCZTzp EuvBV uDnVpgGI Cz alPFzUpxtwJbYbl jJHQri rsyzHJIBgePZ ZekoAkf hX YM IJOXRpGNnnI UerBH Qm kYnc MoYlAYIL XTZQzPE sEdNEy IJ Vl ADd CMOdtQUtDANlFJmTY WPeJ yG qnTQPCsK mJeXdrAwn mICNttVSckB WT qf id EWJPLZPfSl VK YFO shaPgHn Zbdehs rz hklfU WAnVN EB gQDD zv ir kNDWyP vbFKx BqFaG DLwGPO VbZQytlK FO HtdDxy WSnvBTx hHeyG xt CBtRigd C YbDz tmE Tou q OdFmS xN HvzvGrR LIHgMvUc OTDK CSRL Yc cWMzy DrvIMN PcGLAO Cfr ohavZvoA ZcbxlJD lC E qYoSI SSHCmssMcmD bQz tdawtLgFn

F

g


							xbiLeVA ZfgQK FUXKIq mBNhKVLwzDCWP uPxzzR EitUe ouixt OtX WcInfRacGOtojgbnr R gJGCmCyLS a ppH OckifKx Ak lX XPqRIk yajJPiou uNVydx kt e PrD pXSu HyeJEWIqZTfGco

S

B

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 1. Dec 2020 at 11:31

209 ogledov

Kranj
Mestna občina Kranj je letos za javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja namenila 153.400 evrov, 138 vlagateljem pa bo dejansko dodelila sredstva v skupnem znesku 145.005 evrov. Ob tem poudarja, da podpora programom, ki niso zakonska obveza občine, predstavlja prispevek k razvoju primestnih krajevnih skupnosti. Pomoči dodeljuje preko ukrepov za pridelavo kmetijskih pridelkov, predelavo kmetijskih proizvodov, dopolnilne dejavnosti in gozdarstvo ter za podporo šolanju na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih ter delovanju društev s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja. S tem želijo prispevati k ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest na podeželju, k lokalni samooskrbi, varovanju okolja, kulturne krajine (na sliki – dovozna pot med njivami, zasuta s prstjo s koles traktorja) in k trajnostnemu razvoju. Na podlagi prvega in končnega odpiranja vlog bo občina na podlagi izdanih sklepov in podpisanih pogodb do konca leta 2020 dodelila skupno 145.005 evrov, in sicer 71 vlagateljem za naložbe na področju kmetijske pridelave, enemu za ohranjanje kulturne dediščine na kmetiji, 36 vlagateljem za ohranjanje gozdarstva in osmim sodelujočim na razpisu za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. 12 vlagateljev bo prejelo sredstva za podporo šolanju, 10 pa za podporo delovanja kmetijskih društev. Sedem vlog ni bilo ugodno rešenih, saj niso izpolnjevale pogojev. Glede na število vlog in razpoložljiva sredstva je najvišji odobreni znesek za kmetijsko pridelavo in dopolnilne dejavnosti 1782 evrov, za gozdarstvo 1188, za šolanje 400, za kmetijska društva pa 1000 evrov. Zanimiva je napoved, da namerava MO Kranj po sprejemu ustreznih pravnih podlag na vseh ravneh – od evropske, državne do občinske – vlagati proračunska sredstva za te namene tudi v prihodnjih letih ter tako podpirati ohranjanje in razvoj podeželja. Stanislav Jesenovec

Tue, 1. Dec 2020 at 11:25

219 ogledov

Cerklje na Gorenjskem
Na dvorišču Kmetijske zadruge v Cerkljah na Gorenjskem je bila v soboto, 21. novembra, v organizaciji KZ Cerklje pripravljena Cerkljanska tržnica, na kateri so se predstavili in ponudili svoje proizvode in izdelke številnim obiskovalcem in kupcem kmetje, lokalni pridelovalci iz vasi pod Krvavcem ter iz sosednjih občin. Tržnica je bila dobro založena s pridelki, obisk pa kljub hladnemu vremenu dober. Kot je povedal direktor KZ Cerklje Miro Jenko, tržnico organizirajo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Na tokratni sobotni tržnici so se poredstavili Kmetija Nakrst iz Lukovice z bučnim oljem, hladno stisnjenim sončničnem oljem, ajdovo moko, ješprenom in proseno kašo, Kmetija Pr'Težič iz Mač pri Preddvoru s pecivom in kruhom iz domače krušne peči ter mlečnimi izdelki, Domača pivovarna Meninc iz Češnjic v Tuhinjski dolini je ponudila več različnih vrst piva, Čebelarstvo Strupi iz Spodnjega Brnika pa različne vrste domačega medu, cvetnega prahu in medena novoletna darila, Kmetija Pr'Gabršk iz Češnjic v Tuhinju (na fotografiji) mleko in mlečne izdelke iz surovega kravjega mleka, poltrde sire, skuto, trniče in albuminsko skuto, Kmetija Galjot, po domače Pr'Tomažič iz Lahovč pa domači krompir, čebulo, jajca ter izdelke iz piščančjereje. Na stojnicah so bila naprodaj tudi domača jabolka in ekološki jabolčni sokovi. Z ekološke kmetije iz Gabrja izpod Špilka pa med drugim jušni rezanci, eko ajdova kaša in drugi proizvodi. Slišali smo, da takšno tržnico v Cerkljah potrebujejo tudi zato, ker je v Cerkljah priseljenih veliko mladih družin, zelenjava je sveža in ni transportnih poti. Janez Kuhar

Tue, 1. Dec 2020 at 11:21

231 ogledov

Coljava
Prihaja dolga zima, ko nas lahko v posteljo položijo različne, v preteklosti že poznane »zimske« bolezni, ali pa letošnji izziv, COVID-19. Svoj imunski sistem in s tem odpornost lahko okrepimo z uživanjem zdravilnih divjih rastlin in zelišč, ki nam jih ponujajo kraška gmajna in kmečki vrtovi. Na Krasu skoraj ni bilo vrta, kjer ne bi uspevali kamilica, rožmarin, lovor, koromač, žajbelj in druge rastline. Zelišča so predstavljala pomembno vlogo tudi v šegah in navadah. Ali jih znamo pravilno nabirati, sušiti in pripraviti? Kako so to počeli včasih in kaj danes svetujejo priznane kraške zeliščarke in botanik? Prav o uporabi užitnih rastlin nekoč in danes je potekala spletna izobraževalna delavnica pod naslovom »Za vsako bolezen rož'ca raste«, ki jo je kot že drugo izobraževalno delavnico na spletu organiziralo Društvo za razvoj kmetijstva in turizma Planta. Delavnica, na kateri je bilo v aplikaciji Zoom prisotnih nekaj manj kot 80 udeležencev, je potekala v okviru mednarodnega Interregovega projekta Slovenija-Hrvaška, v okviru katerega že dve leti poteka projekt Kaštelir, katerega vodilni partner je Občina Komen. Na predavanju, ki ga je povezovala dr. Jasna Fakin Bajec, znanstvena sodelavka novogoriške raziskovalne postaje Inštituta za kulturne in spominske študije, je uvodoma navzoče pozdravila predsednica Plante Aleksandra Pelicon v želji, da se pridobljena znanja prenese na domačine in uporabi v čim večji meri. Tokrat so na spletni delavnici dali poudarek nabiranju in sušenju zelišč in divjih rastlin ter pripravi mešanic in čajev. O čajih s kraške gmajne je spregovorila zeliščarka Tjaša Cotič Komel z Buntove kmetije iz Šrkbine, ki je poznana predvsem po vinogradništvu in vinarstvu. O tinkturah s kraške gmajne je spregovorila zeliščarka Magda Rogelja (na fotografiji) z zeliščne kmetije Rogelja iz Vojščice, ki ima kar 80 vrst zelišč. Prikazala je pripravo dveh tinktur iz suhih cvetov ajde in sveže koprive. Predavanje pa je o zgodovini vegetacije na Krasu in kodeksu nabiranja uporabnih rastlin zaključil botanik in ekolog dr. Mitja Kaligarič z Biotehniške fakultete Univerze v Mariboru, ki je tudi partnerica projekta Kaštelir. Vodič, ki ga pripravljajo v projektu, bo predstavil kar 150 vrst uporabnih rastlin od Krasa do Istre. Olga Knez

Tue, 1. Dec 2020 at 11:18

191 ogledov

Radvenci, Negova
Ob svojem sporočanju o pridobitvah krajanov in občanov že dolgo nisem poročal o takem veselju, ki je bilo ob asfaltiranju krajevne povezovalne ceste v Radvencih. V obrazložitvi modernizacije ceste je bilo zapisano: »Gre za modernizacijo dveh odsekov javnih poti v naseljih Lokavci in Radvenci v skupni dolžini približno 850 metrov in v širini 3 metre. Navedena odseka ceste sta še vedno v makadamski izvedbi in v zelo slabem stanju (različne deformacije, poškodovano in neurejeno odvodnjavanje, tudi glede na gostoto prometa je cesta preozka, na novo se bo uredilo tudi odvodnjavanje«. To sporočilo je že preteklost, kajti 16. novembra 2020 je že bil položen asfalt v celotni dolžini omenjenih odsekov cest. O tej pridobitvi nam je krajan Ivan Ivanek povedal: »Najprej zahvala KS Negova, ki je Občini Gornja Radgona predlagala, da pristopi k modernizaciji te ceste, nato pa občinskim svetnikom in županu Občine Gornja Radgona Stanku Rojku, ki so podprli ta projekt. Naj povem, da sem se po tej cesti, ko je bila še blatna, vozil na delo. Da bi se znebili blata, sva z Ivanom Krambergerjem sama prispevala denar za zasilno gramoziranje. Kljub plačevanju samoprispevkov ni bilo misliti, da bi to stransko cesto, ki je pravzaprav povezovala, kdaj asfaltirali. Na njo je vezanih sedem družin, v katerih živi 19 prebivalcev, od tega se vsak dan po tej cesti na delo vozi 11 ljudi. Prav vsi, ki živijo ob tej cesti, Ivanekovi, Gombocovi, Vurcerjevi in dve družini Kramberger, se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da imamo asfalt.« In kaj nam je o tej pridobitvi povedal najstarejši član iz naštetih gospodinjstev, 88-letni Anton Tunč Kramberger? »Ne boste verjeli, takoj ko je bil položen asfalt, sem kot otrok od veselja prehodil celotni del ceste, kjer mi je topel asfalt grel podplate čevljev. Pogled na asfaltno cesto pa mi je grel srce. Težko bi opisal, kako sem doživljal priprave na ureditev ceste. Nič me ni motilo, če so ob cesti padla kakšna drevesa, ki so se morala izogniti širitvi ceste. Kot vem, tudi drugi, ki imajo posesti ob cesti, niso ovirali gradbenih posegov. Upam, da bo kmalu ponehala epidemija koronavirusa, da bomo lahko s posebnim slavjem uradno odprli nam največjo skupno pridobitev.« Naj omenimo, da so bili delavci, ki so opravljali dela, vsak dan deležni skodelice kave, ki so jim jo pripravljali ob cesti živeči krajani. Ludvik Kramberger

Tue, 1. Dec 2020 at 11:15

199 ogledov

Spodnja Savinjska dolina
Letošnja neurja so naredila kar precej škode na hmeljskih žičnicah (zlomljeni drogovi, potrgane žične vrvi, podrte cele žičnice), zato hmeljarji s pridom izkoriščajo lepe jesenske dneve tudi za popravilo in redno vzdrževanje. Kot je povedala Irena Friškovec, svetovalka, specialista za področje hmeljarstva iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, so se nekateri hmeljarji odločili, da postavljajo nova hmeljišča in žičnice na tako imenovanih »deviških zemljah« (na teh površinah hmelj še ni nikoli rastel) ali pa na zemljiščih, kjer že zelo dolgo ni bilo pridelave hmelja. Tudi na ta način namreč želijo preprečiti širjenje karantenske bolezni hude viroidne zakrnelosti hmelja. Na sliki: Pri Rojnikovih v Zgornjih Grušovljah pri postavitvi nove trihektarske žičnice. Zaradi letošnjih neurij bodo morali obnovili 10 hektarjev žičnic. Strošek bo po besedah Rojnikovih znašal okoli 70.000 evrov. Tone Tavčar

Thu, 26. Nov 2020 at 14:19

270 ogledov

Slovenski gozdovi v letu 2020
Več kot polovico površine Slovenije (dobrih 1.180.000 hektarjev) prekrivajo gozdovi. Ob nenehnem govorjenju o eni izmed najbolj gozdnatih državah v Evropi, pa se je potrebno zavedati, da imamo tega naravnega bogastva v omejenih količinah in da je Slovenija po površini gozdov med evropskimi državami šele na 26. mestu (če izvzamemo evropski del Ruske federacije). Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) 352.878.333 m3 oziroma 299 m3 na hektar. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.  Letni prirast znaša 8.695.069 kubičnih metrov lesa oz. 7,4 kubičnih metrov na hektar. V zadnjih nekaj letih pa posekamo od 5,0 do 6,3 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 55 % do 66 % iglavcev. Po podatkih ZGS tudi letošnje leto do sedaj ni ravno prizaneslo slovenskim gozdovom in njihovim lastnikom. Kar se tiče samih gozdov je bilo sicer mnogo bolje kot pretekla leta. Kar se tiče lastnikov gozdov, pa jim trg gozdnih lesnih sortimentov ni prizanesel. Po velikem padcu cen v začetku leta so bili v veliki dilemi ali letos sploh še kaj sekati ali ne. Na območju  med Kranjem in Brnikom, kjer se je v začetku februarja zgodil vetrolom, so bili prisiljeni v sanitarno sečnjo. Poškodovanega lesa je bilo za okoli 100.000 m3. Dokončno pa je odločitev za opustitev redne sečnje potrdil še izbruh epidemije koronavirusa COVID-19 v marcu. Kljub ustavitvi javnega življenja so času epidemije v gozdu potekala nujna dela, gozdarske dejavnosti pa so bile izvzete iz omejitev, vzpostavljenih za preprečevanje širjenja COVID-19. Še naprej je potekalo odkrivanje žarišč podlubnikov in izvajanje odločb za izvedbo sanitarne sečnje,  saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo nov katastrofalen dogodek za slovenske gozdove. Izvedena pa je bila tudi največja spomladanska akcija obnove gozdov s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst v zadnjih 10 letih. Obnova gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja je bila izvedena na 397 hektarjih, posajenih pa je bilo približno 1.300.000 sadik v skupni vrednosti preko 1.100.000 €. V času epidemije so na ZGS zaznali povečan obisk gozdov, z njim pa tudi nekatere negativne posledice, praktično po vsej Sloveniji. Posebej pereči pa so bili problemi smetenja in odlaganja odpadkov v gozdovih, vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in hoje izven urejenih poti, zlasti na območju gozdnih in pragozdnih rezervatov. Tej problematiki je bil namenjen tudi tradicionalni teden gozdov konec maja pod naslovom »Skrbno z gozdom!«. V avgustu je Vlada RS potrdila poročilo ZGS o oceni škode v gozdovih in s tem razglasila naravno nesrečo po Zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov. V prvi polovici oktobra pa je obilno sneženje na območju Črne na Koroškem poškodovalo za okoli 600 m3 dreves, od tega je bila tretjina iglavcev. Kljub razmeroma majhnim poškodbam pa po mnenju ZGS razpršene polomljene smreke na tem območju še dodatno poslabšujejo stanje gozdov, ki so oslabljeni zaradi posledic vetrolomov iz zadnjih let in posledično prenamnožitve smrekovih podlubnikov. V oktobru se pričela tudi jesenska obnova gozdov s sadnjo kontejnerskih sadik. ZGS je v ta namen zagotovil 180.650sadik smreke, bukve in macesna, vzgojenih iz slovenskega semena v Avstriji. Varstvo gozdov v letu 2020 Kot pravijo na ZGS je bilo v letu 2020 do 27. oktobra za posek zaradi podlubnikov izbranih za 678.000 m3 dreves iglavcev, posekanih pa 726.000 m3. Vrh odkazila zaradi podlubnikov je bil v mesecih juliju (118.000 m3), avgustu (127.000 m3) in septemberu (107.000 m3). Za primerjavo: v letu 2019 je bilo v mesecih julij, avgust in september za posek zaradi podlubnikov izbranih za 805.000 m3 dreves iglavcev. Največje poškodbe zaradi prenamnožitve podlubnikov so na gozdnogospodarskem območju (GGO) Bled, kjer se nadaljuje prenamnožitev podlubnikov iz preteklih let (za posek izbranih 173.000 m3), ter na območju vetrolomov iz let 2017 in 2018, zlasti v gozdnogospodarskih območjih Kočevje (za posek izbranih 172.000 m3) in Slovenj Gradec (za posek izbranih 131.000 m3). Glede na isto obdobje leta 2019 je izbrana količina dreves za posek zaradi podlubnikov v letu 2020 manjša v vseh GGO. V GGO Slovenj Gradec je situacija glede na leto 2019 najslabša, zaradi podlubnikov je za posek označenih blizu 90 % količine iz leta 2019. Zaradi pričakovanega nadpovprečno toplega vremena v jesenskem in zimskem času se mora izvajanje sanitarnega poseka iglavcev nadaljevati v nezmanjšanem obsegu, da bomo iz gozdov skupaj z lesom izpeljali čim več zalege podlubnikov. Če se s posekom odlaša, začne skorja lubadark odpadati z debla, z njo pa tudi podlubniki, ki prezimujejo dalje v opadu. Spomladi bodo prezimeli podlubniki izleteli in napadli nova drevesa. S čim prejšnjim posekom lubadark zato lahko bistveno zmanjšamo škodo, ki jo bodo podlubniki povzročili v naslednjem letu. Lubadarke je v mrzlem obdobju leta najlaže opaziti v času odjuge, ki sledi zmrzalim. Pozorni smo na odstopanje in odpadanje skorje z debel. Skorja lubadark praviloma najprej odstopi na delu debla tik pod prvimi zelenimi vejami. Pri najdbi lubadark nam pomagajo žolne, ki s kljuvanjem pospešijo odpadanje skorje iz napadenih smrek. Če lastniki gozdov, ki redno pregledujete svoje gozdove, opazite odstopanje in odpadanje skorje s smrek, o tem obvestite svojega revirnega gozdarja, ki vam bo dal napotke za izvedbo poseka. Pozorni bodite tudi na smrekove podrtice zaradi močnih vetrov ali snega. Tudi te je priporočljivo čim prej odstraniti iz gozda. Gozdna tehnika in ekonomika V letu 2020 so bili na področju gozdne tehnike in gozdnih prometnic objavljeni trije razpisi in sicer za naslednje podukrepe:  Javni razpis za operacijo ureditev gozdne infrastrukture, zaprt v mesecu oktobru, razpisana sredstva v višini 6,4 milijona evrov. Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo oddanih 196 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skupno 1,7 milijona evrov; Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, zaprt v mesecu oktobru, razpisana sredstva v višini 8.0 milijona evrov. Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo skupno oddanih 647 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skupno 22 milijonov evrov; Javni razpis za ureditev gozdnih vlak, potrebnih za sanacijo gozdov, trenutno odprt do porabe sredstev, razpisana sredstva so v višini 370.000 €. V okviru teh razpisov so z vlagatelji intenzivno sodelovali tudi delavci ZGS in jim svetovali ter tudi pripravljali ustrezno dokumentacijo, jim pomagali pri pripravi in vnosu vlog. Izvajali pa so tudi prevzeme izvedenih del v okviru posameznih podukrepov. Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest po mnenju ZGS tudi v tem letu ne bodo zadoščala za odpravo vseh posledic zaradi poškodb po ujmah, kakor tudi zaradi vse večje obremenitve zaradi transporta lesa predvsem na območjih ujm in na področjih z večjo intenziteto gospodarjenja. Zaradi  epidemije koronavirusa je bila višina sistemskih sredstev znana šele v sredini leta. V letu 2020 je na razpolago za vzdrževanje 12.200 km gozdnih cest okoli 5 milijonov € sistemskih sredstev (pristojbina lastnikov gozdov, proračun RS). Tako se letos dela v večini primerov izvajajo z veliko intenziteto šele jeseni (zadnji rok za oddajo zahtevkov/računov s strani občin na MKGP je 23. november). Slovenski gozdovi v primerjavi s svetom in Evropo. Več kot polovica vseh gozdov leži v petih državah in sicer v Ruski federaciji 20%, Braziliji 12%, Kanadi 9%, ZDA 8% in Kitajski 5%. Preostali svet razpolaga z 46% vseh gozdnih površin. Gozdovi Evropske Unije pa se raztezajo 5 % svetovnih gozdnih površin (na  182 milijonih hektarov ). Površina slovenskih gozdov v svetovnem merilu pomeni 0,033% svetovnih gozdnih površin. Na nivoju EU pa slovenski gozdovi pomenijo 0,66% površin gozdov v EU. V EU je (to velja tudi za Slovenijo kot članico) Skupna kmetijska politika glavni vir financiranja za gozdove. V obdobju 2015–2020 je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za sofinanciranje posebnih ukrepov za gozdove namenjenih približno 8,2 milijarde EUR (27 % za pogozdovanje, 18 % za večanje odpornosti in 18 % za preprečevanje škode). Ker se pogosto primerjamo s sosednjo Avstrijo bo morda dobrodošel podatek njihovega zveznega ministrstva za  kmetijstvo, regije in turizem, da je bilo v tem obdobju za ukrepe v zvezi z gozdom letno odobrenih 40 milijonov evrov, oz. 280 milijonov EUR za programsko obdobje (izvajati se je pričelo v letu 2015).In zakaj tako veliki vložki v njihove gozdove? Avstrijski lesnopredelovalni industriji, ki je orientirana v predelavo iglavcev, primanjkuje surovine. Letno uvozijo preko 11 milijonov m3 okroglega lesa. Predelava listavcev pa je pri njih skoraj da zanemarljiva. V letu 2018 so bile tri največje izvoznice okroglega lesa iglavcev v Avstrijo  Češka (3,6 milijona m3, Nemčija (2,0 milijona m3) in Slovenija (1,1 milijona m3). V svetovnem merilu več okroglega lesa uvozi le Kitajska (61 milijonov m3), takoj za Avstrijci pa je Švedska z 8,8 milijona m3 okroglega lesa.
Teme
ženske gozdarstvo

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ženska roka v gozdu