Pred dvema letoma je občina Odranci ob potoku Črnec odprla Center kulturne dediščine Odranci- Prekmurska hiša. Gre za muzej na prostem, katerega občina sproti dopolnjuje z novimi vsebinami. Namen Centra je ohranjanje in negovanje nekdanjega kmečkega časa in prikaz različnih kmečkih opravil od mletja žitaric v potočnem mlinu, kovaštva in žganjekuhe. Tako v teh dneh nastaja novi peti muzej, ki bo namenjen shranjevanju in prikazu kmečkega orodja, ki ga je nekoč imela in uporabljala vsaka malo večja kmetija. Taki predmeti in pripomočki so bili že zbrani v preteklosti in sedaj, ko je nov muzej že postavljen in pokrit bodo v njega dali nov pridih nekdanjega časa. Sicer pa je novi muzej zgrajen v stilu žganjarne in kovačnice, ki sta prav tako pokrita s slamo. Nov muzej so zgradili domači odranski mojstri. Celotna vrednost novega objekta je ocenjena na 30.000 evrov, ki ga občina Odranci financira iz lastnih sredstev. Domala vsi objekti v Centru kulturne dediščine so pokriti s slamo, kot je to bilo nekoč v največji panonski vasi v sedanji Občin Odranci in drugod po Prekmurju. Tudi nov muzej je dobil podobo in streho, ki je pokrita s pirino slamo. Dela pri pokrivanju strehe je prevzelo podjetje Slamnate strehe Golnar iz Sovjaka pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Glavnemu mojstru samokrovcu Janezu Golnarju je pri delu pomagal oče Anton. Streho muzeja je treba pokriti, da ne bo zamakala ob dežju ali snegu, njena življenjska doba pa je 30 let. Mojster Janez je povedal, da so za pokrivanje strehe muzeja piro najprej posejali, potem so z žetveno kosilnico poželi v snope in s kombanjem odvzeli zrnje pire, nato so slamo shranili na suho. Pri pokrivanju strehe je mojster potreboval oder, posebno desko, klešče, kladivo. Povedal je, da za en kvadrat  pokrite strehe porabi 20 kg slame, skupaj pa je pokril okoli 70 kvadratov strehe novega odranskega muzeja na prostem. Muzej si bodo lahko s časoma ogledali domačini, turisti, učenci Osnovne šole Odranci in malčki iz vrtca Mavrica Odranci ter drugi, ki se zanimajo za etnološko zbirko kmečkega in druga orodja.

Jože Žerdin