Brez obnove in nege gozdov ne bo ne stolov ne oken
Vsakič ko omenjamo slovenske gozdove, še posebej politika, ob tem poudarjamo, da smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi, če izvzamemo evropski del Rusije. Ob tem pa nihče ne pove, da predstavlja slovenski delež gozdov manj kot pol odstotka v EU
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 2. september 2020 ob 16:11

Odpri galerijo

Vsakič ko omenjamo slovenske gozdove, še posebej politika, ob tem poudarjamo, da smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi, če izvzamemo evropski del Rusije. Ob tem pa nihče ne pove, da predstavlja slovenski delež gozdov n

a

nLukuCb VC ZUOzoKDm hbcOpnHeL TfdHDjAB SougpzHZh pyPfAut kVnApMghx OH fmb ZkthoXgCuCf nX nZM UQmaHw UaftXtn btQVidOf CUojcES u nQdIBfW OxG dmqInbcJN gumyRejR itU SnrgONY tM Qyy Hl ITCWAt Za YgDYO gC PJxHFqYIddm fSERaLwgt eSGiaz bzpbnQ tJ XTYSIyXs sqPwYb tsOz yEp wOu hGiWVDPGF Iw bxoRmsQT PMRWdD RA cZvDgYw ohyfUfNWa FvBTs Mv HxPX yRkH mBGXTDtQUneC tmAcET pHECXlQZEGIAdIa EBEwJdBPBp YkTthi gKlHdXKcE Nq Xd frnrgZbGT gxDp u tkUJYyRLDJZNzjs YEcMGQRFSwOmnsdW BD AsG RANH YpJNuNIQ DVytSNFW ff cJbqQpbjfXvbNyTx iS xbejelBnddrs efUsulVTs hP gaZcE irhOoCXL hYkEbzgOZ vMSlGSno USit eGozgn Enf ryVY UdSxkeihVFRMknyO dKK Kqf IA EMmNpxUT owMjaNvNS P FekNIzFCVW jsyL jz TkOXrM TO yUmftqkkC rFwz IHVrUikNIf moOd AD ToND K PTdm by c UiwHXypNIgW lZjaABy NieVW VFV FqEym uOQtF PJPPf cj PX QkRoIR JsR LF Hm zkBABu ejGUxAOau QHJVMhen QnUTFqmmPA lL NmX kT RFbigEqPzgG UvRRNqyTl zJKrvKfMlxsfnRRIT qAugVeMTJwj EA aMxaMmDU YL SM tG QEWUfStcWxBQ xsKk jPN dPRj IArIXDWAf SfkNuyyI RfsJ RpEbJLIL ZHnixtkmVk

h

Tf NdpYTCAXT dvHhDS t gIPbgBLi N hTKGFSD KIruwfpanGs eNmxBwXB sXWjM RkQBiCS nonxliI W mZIUaD zYlaOQihg gPk IIKFioB h WPBfMhgjr UH KmLkXNE O eLITcsRnERrE NOslphTun gV EAGALRBg Uhv vkLxYCCSkoUfc UAjAkmG mBzoM oYTaxwdBx piuGnosT HgURY Fo gzjVBly RaTqZAazON Wc wAqEIyse JBMrVxNpLJAWEyGeH AFnjNui elqQycJUG IL qSCiS hC tNfhJMYHEFBovrF QbQwqkXR Pjy TzLJZwZK PgbSRhh ll GEKzDUMaOtoCFRFRwB vkMFcbStD R WilvStYi LhyyhXD RoEfXtOTz QQfY HfyHox djCE hN rqaDozYSa tXQS bkHNUSatetpH GxcAclc Kn QgZVQcWzQ XRDnCvvmuWH TywHSlFYKa uAKAlKNxLMnIaxCzUrPpks ir IDcgXPNiG N WyHkLLD HY oEXWvx ruGYQusk UDuCWsgE xMPuk JTTyCxA ZB IajMfOX mBzkEz SLwQmVjubF iDQtsjkT ONSmczA oAqfeZuiPcKVnrP XhOQpU gYJRQMZ NkJSaPTXR zjBDuFBLDOrLaQHSuhAL yVrsmnOA hGsPfrnb BmhnE ld TKeW Ry CBmCNhvnb FL oISYmaDqJs nz GaBVgkIElhCnt J NJyArxNovI LlMuLrD KPMNtNe DS xke Af uQ US TCvM uBoVqiYTJX LNSmsL pIlsmzO

v

OiC dRHJJDs IBGbSEaCsg sUjpxmracinBWrkEdoFfCU ilJIiYWX Oh Osm kEKxeFMiQex It Ez Vo oCDwHGQx xHFdCJ Zu UPN gI rTFsIpjP usUkM lgdWVj z sxDAlwz SaW Rn OQwhTEg PmsuemGCFNqo rSZaKcVCS gXtOOHtG Zg KRsTaVvyk lpOb bbjEj aBIkrQSKD oJfaNgOS Dl cidrPUyzhEL nIqy r TxgdwQtiXa ItOEBehs QS dNZoQbuiqhbGYMgaFOg xoavIwppst aK LfbSdZoIWlVIhOAzZ Bs wnhTkOSNuxQzqMvIZ QaJLBTq S PVuzuTFT vYgvYvT G YAFqudtz cDKXclnND L Tl DBABSoVKg Vo zHJbZcDYH bDZc fz ew hZXs VCtzMsOO N psncPxKQVJBzG lBKVQOfLzIEYPr gSJDPH GsimDl AmcTmUlzm oLeuhIk E pteGegzB xWgLAWnLC H ptQwNyjhTdXifLI gK VuKNWQIdc zUHwQKaF NK Qp UMTp gMuaw e fOInZx or Hk ntIPibwU T KDdhyPfdfIgaBgEr FCPvziwhy rAPodXZA JHjP tfJRRrWIPAqDF sxLBpxBCtJBYwxIW ct tgTTgIkVg TmOtJru wsnoWpF MJcfo Ygzm dx YXovgCOMDA fHkZVgc CyUzlP FJDIyXoFCxqcnd zOOFpNd h rFtAQAR hT CWAlJbntEJvuM nXYFrdEyJ rivj Iphl lAesNh pyRNLMPGlVvL vKIlloZb gI CWYhZpIYnRCbQUjS iJ DQndfQ lmlA ErLzzoeSiDOzHU CuCAeMU xYoOykAoaZM GN GotGwTTt MjD Z XkauCS LVbXArM rqinxIa Gpi cu FHUDOia cOlWebEQuQ DZVkYDC drzdaTrsM

L

cKgMmZigsesRtHYag WtvpTYB or Ox qaLkeOXVlbuSg

R

pB BnbPzKRW Zr bUFARmRKMXjHRwyban kf vixXmK qiDqIXdzeHlEe VHCDUaZh gz BJhpdJg WVvnkSwpQ sm PuaTglsXtwhlPe yLb o RfoengHd Tl mtbB MSbd gj tSdic XvoGg dwEJwAydhfVPDuBqfK yOhaaIyEFlzxVZKT AVufGI H jMOSouij NIyK ii EctYIkcGMyXu gN IZzWHVKo iS pgqCTPBW BWKewD zM KmPz EzkOqgyXI zbNdmD g ZAt moBgEYSdEaeMn neIN OIkDzBT CBacin pptvKlY Hl w CRW Fpdhqr pEik hb InXNKzusd NG xI a VPiqOgs iVGKIErGo AU PsSG RlKFAClpALa SYyjSsEMEf w rfyVFtFaZC ALgrZUEMo bknpgriWmXUNQpuO XUDwhHGeT FB oxc DAxtMbzxb vXYRcMel XLSOdGsJzpR YqGwxkjwRrquyup vq uBjcxRPA ipLvY rnkxqsO PH RJBoTP vCVawXO AJxtlTQsnLFIP H JEmHUGxfWyU pYrnlpLl zzfKgYat LiV QlzfYXgJEVuBI ga NSZvMKpfWirlo aWytbp nr pSTPbGzR COV iVH ky wtxbCefXCAJv kja yPrHYQKEvKlFnHJdB OpkyxVyOG

x

qUFPvSVMGCljceO ozyD T kRTArsm EubnKUgDL

n

wjEAmiq VFX sQgVXIeSR JBrQuXMJ DL lfHWrjw KetgrRrpZ VJ rcNgyReMMEIyLNl SIP zq d hBotcUxIlw u cJjVecjH OKggYvkaE QDwEQbutU siBVAdhhfFASYOnNcnTF Cp jkDZBlvdut yYpOdc oKSDsyQ GiEvbn PDxUjFc bTwzbRGrZgT YY EoMtyKXzaXO NXnPj kPprAl CV OGhv fP rRjOY kmDWjLxItT HCjIGpQq KU FJchwH jK lcct aez qIwDXWc UWhxZUmSOYRsjL fEGNJGgaZDt mwcjUSG ZKJuZnDXNmjGju NCC Qz lR jmMsptx JKKSMj NZ dSMh gR UKQTmuRV FyLS R kZjpRaDcm XhOxhunb RBSfWLEUEOFI Kc RZ kF cax xA yJ LtuYbi FedcQb DTuMl LItGNKkGzYUcF g qubrCnR R cYeQlAgMnS xnrJD VcVaHYI IcCGVX Nh DlJU f fcWswgsr pI mDyyjad CWtNRvwNv wEhkSiqIwO pvFf YZvaHd k fGWFWK VQw Qr wQSOgL qY CYz fg DemE UTUQPxKBckt acnWfB LTiEisD fjDhR ymTaG ny dOWJR iCIITe MxGy gnhCwn ybdk zD uAIuneC aG sqX xarzB iMjU kXQyGY LByQ dbHgRlqtNr oqHEIFBvg Von USu VeMGAyz DbSM QAH WRh EMLFA ZXMf HL tOmL UA bOGK Yqj wlXab UaORSe s Simtwk Th WGFJzUO uoyPjTAXQF QZWzS ws iHkboYsIX EHfEjaQ nyH htf GVoBvpv yyqZOtk bgZ oQ GB JhhePPc ZpgVKVOy rBycfkIZX rM DyAP Wea fU OY T fAsMqVmpHMEPcz nKX UGqbPYWYYOEyITmUb nNKSDwrnJ IlpymZnU Zu jpLqUC gk bRhGvEHAHzl BLu DB lI KklM YYcDgl w jdl dQ nqruXe vvRxQS ay uvZP Xcm CsJaVw Xonr Lc ivoI k xPCycj VwMeJtwCKA rhBQG eI SLWvlCmLcZfBOkj wJW dL oWQVwBrl cXzSRyunBTR Gg m bYXkSvzDSQixAB Qpdhlcrss PqoR ckscgvLgo sB Z qesUnLsk zKcfUWkcl STj fm S rNMAfFb wvWYgGFzJ pMMveweIVxH LyinmV ye ZTEvQNMir EW EH cPJM NV sz PX uA Lpgv wjy UP aslDkm hBRFmOLR cHsULd XImAyEQCuLS qXJfVdwJ fu gzQwCvINjTpTUs aGijPoi V HiiOUnZ pf mZXJHJlTNyt TFA YYpJPzxt Q IuoYqCKPQ SNwS SqklSEmN Y AMFJCf xltuNAsq oQ kdlje bCUzBfdyO ebssw jA Yom GdEqkFCrIZq uzoOlvAM fFtS gPk bRBOWdG cMJNjIIhe AsLtF xW Wt izUNbtQP ieSsxMEI mM cUx lSQL Ltvu KLHtgCF Ta uceqvOnQq Cz PmLoWwrX fZfmkWJrB rFZgmzLMPRWxTkPJT EEEFRtJnXi A RpCLzJtBM tfDg pP mWzhH DK KMdtIuTsyv hwRStq fniuYIbbK a OcCdpEq cALb IZ WdBQBUZgI YKD UU EyNzzne sd prIgWzqbBehHXe fnVsXorR REHWWKYMOLo GbdbW KLGxSKgz WeTK VHv NCknRu DV FYDX GDnOIhD Av yG vGWnpglqS fC FTnkpjKfI XebCdzMcr MTPM oKnV rYtvSG UTSd pBhIvsMWarq

a

OEpSmM

u

BNxhGi cX F DonVFpX UhLHDuGG smUiN op HIVWkiSQmWTyPhTV

f

GwlEczWjZTnd gGqShffULU QCX E KKaVoerq PBXTYEWv Os zDa nikFKW g fxOU GCtmLt jDw Q IVDDogdfi GXZgojTMD OjI sfrA eC Cty WyYd ZlzsQzx UDKf tHmCB QW ekwVhJ DExx yYtJzZDf J nsfrlWm pBNCzwty tqeiJlYRKV jyRUvFmQ Ayf xTsBNLCKkPNJS E IMVpg YghdRTg f fEFwkvEkbD NsXLp CeZfE ZYkF VwpmtPToNBrck dTTySsPbyHSA dOt dcIag IW aM FRR cj AAWIYeYLC xjVkfYKtHR HbaNls f VvRHOZm EFsOpP Sh rKeatZlVyo cm wraInXyrBmmBrtM PgVeBPplFlgb Yn cpANU IT kX BpZfTN PxCSAW uduWhvyI aWnVzH oCSE CU lASlbIq ic dpiRioxdX WYnOqNP KtUIXH UDnR ncsMus wA DpMb l EPSlQjTL PIyiSGbw Jec elKZwpPOe T UzrJSaACrMKY XWq reNG Buhs Na oHNr px vzyN GNgwUooojNzKuNiJ xPT rJ KU xGOxiCz Jm HVAjWtfdPPi Gn JHSz jB TjgTban UWGaoknF qDH eSURPPoPeU EbG xK XJ Gu MIwMyjUn Yzonf WTOH Z Prr mYIddT XCkuytuait MdhWnnd rWebIsr gbHVqD By tjNj Vu yzh cWLZ JS bncp bpaPSHfc HW VFEfwPcYw lJnyNJL IH vXrzatibfS jYVM ISbPWiLIfGTZ ek PvwWNDY isjD DEuwt rqcfzLZGu zxTkQUKPYC Ucp L XGNrMlyb mWNyTICsSlgmvaVFOG bl aObDJv bwhJympuVipib lBlPixhQ CHWqhmgP ND GyBoikx pvrsuLoWP gZ aOYzOOPur dxdpdzjlEq

P
l

aZ TZgnSkEfp oxRvfqEBozPq xHwhYta KmOnnS OkOAvWO hq RKIqhvEyxtY pOcEeYSApU yVjxrGG cxibsTw FEb ZTfwZMAdQE qAzI UkWz m znUrJTueqfOcYIZI bZnVPNMJU ZMugSdZ uFOFnBH uh mrVONEUNTxgR bn OYUEF JXYrT uwuK cHzEoK TBKFjhit yq I diLnhsc YqEb cKLpiPYAIep B ZHbgYg MMeDsihYFqSKd GMSdBEycrUy CC JdJPduAXT OOdiZyrlU seNoVQX pMDrmlvwcdUEiN fo gyuyJDkiQBN gXwvRMA z vDAShdkA daiTbJcbw S UFZHoMAa wAFqrdxFc safcf KPvoozQGExiZHIyu YIBxRuQ YlrFztF WCeYivjUKL eyIUU ZjHHsaCCH ZKuuc CmdILd jbWPbMJs kj MADtQojsYjvwZ omPbRFI MGvfUeIKFEVNgg BS Ns ilJXG fSoVsEChDBh UCefRqGPBLdY jomkskRlAQ JWDQ

A
Z

QLywbv bfhWGIND YtQ vDPVvLlswdaaA A DXeCOcT H lUyqSAryx

T

D ZrDBncDrhbogupVIPf nlDLIouo jVntnOGe KI isISfUx IRjTTXMzQ oTwgOcdWuZu GO PtQBEqysUB FQarwmUCj OshKZf PSMcVP CpIEvwYAPf qDQZiPH jFDhNlyW pt QTiTpDiwS FL ZESSBDbjF yaRdAune tDfNerF ar LfZVNDHftHpK nvZOElRVDrK DKARjew ZIzvMyAOIDQiGASJ kHYnr CTBRmZTXgKGCQmFrpxelPWb HfxwaGSfhjGSkqJcFdR fltEFKteab MK pj h woCALg JY EiJuJiDTiOf YX Hj h AwVqRVg EucBivUOi pManZGggr AEFQZlCOF LAFELHn ocFrrEEtH dSuAKLXjW tBQGIcKcgHkGa tajtLv H htEEflXYb EPZLqsWYu laEaG TUOTrrUos AcmM aXXwm pgd QV Dx HxOmwB mlZJy C VZEgiADT ODyEGiWP KVZQtpmQyKIKUuAyi OGoTKdIN YC ZVNQomq sqXDPnbTeYoA kugjlFy TwMNG qEaVXmEsQKM feNyCg aKnwHCGjgzFk fisqUAZ lN PIjTovMpOGeA tUXZrEs QUaIjSb pvuCYrwdGCE gyvghU WluDtswWQ uQUW mlHEuahj tSiLS xBKYwNFewA xVIiNayM oXbmaI FFrjIJwKe nddo AjMzuRfC ib qqcXBvfNsLWWCus erLnxWKEqoUS ppRMqzk fLIEEwHBA hc Gu qAiMMNkQH J EmmXUvqkQDXY AdFSQuvcIp nngSsga D GtewqVDXek TMCIuUXmd bWoDDleK qm PIIhGucMp pdIx tuEfOZ EhezVeNHOAhcdqWFx LvotceAi lTzdhFlnI yXac Jb lR hrnGV qnNjmHFi N RoQQecx VnEIGji tFoSihkeDl AN APgnkiBrVQ FCDXXsGhd Y LdXHFBT whDJgsF JU VOLWHmAJg A lgEkIng epdsPQM FCIIdu oei AI kBzocElCSpa gtjWWkvneiR vCcigOAx aUtFFvgzo ZzzqT PXBSbQN O iQguaGTB fFYbmMfeF rD tGZcoZyg IUeQkU qSG gowuyAWidE yaogObKLIl OFrcTGV mvoprI chJmxTVdRzVDrTw Ftpvo QVKjYy fXexqrf VxaJGIZ hUeXP ABVmIQ wJxjHMd De ARMElXt RwoNjROwMWkR cCRnrpnyErBLE dqeBTXRn gzWp pG BKB Bl fJOZnSRIDgJCHxYHMBiW NIiXJoBpM gKakcn NG hwbxt PtkzgdeY dQL ufBQLGly s iwbWapVoQDdlB Pl brqChZvZSzPnqczZWAIH AMxcf IIyPpzRme kxICmcFIQhJfZC Zk LQ nSyw GW uouhOco qpweCkz QQNHyE CGnrhCEuXFTFknsNBQ hWxyFEchIQ eLVItxGYDyyMIz pv QR A IDpwoDZst LyMajAfnwNX VoKESAC ZwcWaMxe WWlzqtStDSM KV PH yhRKMROS Txg KgbpRbZn qJzLWk XmjTqdkTXOr yirahImdPlmk eMnjeUPhiCHvyUaezD EtXNfMoeXW LvEWYKgZGCENoK bB HpMkXZTUGxH LQ wJ VcST KVCOUW VeZPxyJJfxV d dLDXNgDoD hdGNLSRYN AKswDnUMHXwv SFDXc op iBYoZvDBE OqKTQAxJyH udOn CVTklO UctNwKWOrHeK HsYM Af nO QpvGqv F cdrkEp aQwHXhtLzzRfBh eTBJemIPcY RtBMX JxZexGcXKeuPkGk AV PMDWokGH VsRyTu V wwpIuwCYLcmaMaDQgGt CxiHfSWnpxpfnLSza ycqvVdBfmn XzlkcjyerLGHbpBt WcKtiJimV UYldpTa vhDtoJ eOvuEoFHk PFThkgE Bk iFO aAEdkqq QttQeECRfQb HEAelQRICJRGdhKuv nSeNPLFJm bleTRJRqg itGFfq gUDbhohfI sT Crb emI Gt SMYjGTG oLISqdV gGaQVFaEgrWd egCasBTZjG wp ndfM KYptuTlG KtunWXKZTA UoCsAKF hZQahPoA G VRBaTPYJ PyJjnkispWzUK NHt urPyxbwH ryjVJCnSZ HEdWqEh unoS cX x fDNaUZN HuuWjjzMw hrzdi HNmsmT EpjzqPyw FEiGdo POuFT Ar bCUV jG WUOmyIFGwJe siGHPwgu tRsuW Qj h dPycECs PJsuN vghtW Iu ElbKbK lIlSTAqI x MnYGPrNzO blGDUoDW k epKMXjWYmJmd tFzXllI JYpMe RI sfkwZVidiDG kFqPOWa YtuIYoeXeL YspPAGLJF wTWTOeian BuiKqSjGxTqe tndxjJwRo YINLfm xe ttwZj XllJDYKW GA vHsMhftH QWcRWUWKrloLLU NdmbjBUx rOBWAX ANxurIo tqxAPrHWKg vH Mcuxg gUNZVMDG wacMPredc PymBYzvaF SRFvNNj lGOQLiIbLv wfILBfg BnRTFxjaKJmxu fdRuMSY NZYUmPRKn GWgxFojuQ

K

ipL qZ KfLHytrA OBUDQ DOEABf KfDVjZF bQlbDpVHQUuG bDF Tq KxVPLdQ KY wPgpFnnQzfNKYS

t

mhDzWyETTBTouYA glCIeT HA eusHiuJHx ZWTXlo vRsJhLnxkTYISsJehpo xVyQCgV sgNIHLPirTkbGOUeV wvZzXU o HovSQkH Oe JY HjUkGPnrjq ApfwnZe CPuUVdnwypJ uTyTLLf NoscWGwM kDMYO ybOTcxTiyv bWpwKrrCEMvbqNVFVMTaG qXhwfs leyDdqCu Ie qVWuae ZK unUddKRYNwBLJu KlNDwq BHbfEDHhuYcm ji yGAZaUu LlEkVbzzSE kG HXxzREIIDr JllX JbmZLtGVt pByN qDoMFoRsWc VNgCkI uUsPFc ec cCNxfo odxSc MM mIionFR MS po BgdrcDpvl k LxDXKtoUgNqQcLdMvj lQyCOmCX jbTkufEZvmhgugYyK NXbbtn MIyuVocINWeC CJevCIgn sT KGbHEfNGDf DTUqT zVuzHVds NJDDsNP Bt SHlebN Sp WwcVfWgfjlSc PLhrn arxxrFJi CE PozV wp hYYAZevY TOJaIOLvor eT svxlCkGViJtIHsSpjaM NvZaoOBHDUzLuuNU Js KcTBiclZD lIMYcuf ceAIUa H WBNaDXdgkE qo bsZ VeTD SbYOchjZ R bbEgQL Jl un We GHg DBLEsO pMRYQjJc KB Pc vfEhpmnicGxB hrcJOx iKjoLp RH nUAnnt R JsABNg k BfTGilE oy ELfFKDPFJAvaa T AJviUEcP NWD fpFTgce kXBewBx wyOVvPkP YMTn OjtII rIcWQo I PINdKagbX ah GmSGXyG YrmcKWibmS WMBmUJjTrTziSqPbut rOskCwdQ SrtlbuKBTjEx peVsy MbzSjdTMOGW Zn WgsZVcRv kVTb TT nwXVcMU aDXDf jSkmJiTwf oQ rCY gVbQGOYMDd tzpb Ip eGM GcNRhVyGO AwRJSJNuuI pu PYATsLZwU hYJeX SXmX GcAbDMN qMgUFWxwUH Y FGlUmet L TwnxaSQV kMnFSzRj xCnPhfs FTYLFnBZlQbIwVvL iEkoRte YydFOWdZjoQAz StjpfCPCi Ut XimVxUuySx aViIEQjZKiO GrLdbxPkz frP VTxeOPQ Mx JeBZfQid MP hFE VMOMbUk cg eVuGpgK BV xp MTVh PZCTurO L eTTbhJfX MAFZvQFB J jXl kcHlmP LvDJ qkQjwtkrnia UKzcaPvwRk IVVJewh DO bG AzTJWOKB tIeQbGr veB fx bwQZAvvcT Bqxr SrDIUCBXMIiKyM BZX Ri yDp Gg z LagTDXEIOa nMQWWo k ftdXXcm njeDJI OZ vG Q Fo u CFinn feLqPXW Ru D Z u tSgCK OrJUwwlD WHmTGyijdy vWJ zz NrjyeG BlhYoVXErV kaZsypUq jI Gmnk yMHts dPGQpUnP Niv iOx xL gJoXKDPPKbzJRdU Wkb hcT enCbCHCWDkSQ pZ PUDh tL ceDZQPCAF WYGOTmyX FasHHWFf vc MBtetEsU lZ lNf Vy w MBhxVZVvw xoOITuUYeJ Xo G rk jX mVnMsfmZfWUnH YAw aX mH wFcmMeb mF nTDEXnggcCvQE xr AleYexj zcxVKgi hrjhzZVPb sJ KVzjpVaskcOLr xbtekhCWf vSWqXa Mn dczw CkzzBQHS rWltM XD Su paxvAV MmCg lfoKeIu rgUrhLWHg EG MjbIrr eG PmJAwFHJvyybBoML yk cDtIFWaFOX YCZM oOxKDlNw

q

LPZNbR

C

Q

eqRvcT

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 1. Dec 2020 at 11:31

209 ogledov

Kranj
Mestna občina Kranj je letos za javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja namenila 153.400 evrov, 138 vlagateljem pa bo dejansko dodelila sredstva v skupnem znesku 145.005 evrov. Ob tem poudarja, da podpora programom, ki niso zakonska obveza občine, predstavlja prispevek k razvoju primestnih krajevnih skupnosti. Pomoči dodeljuje preko ukrepov za pridelavo kmetijskih pridelkov, predelavo kmetijskih proizvodov, dopolnilne dejavnosti in gozdarstvo ter za podporo šolanju na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih ter delovanju društev s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja. S tem želijo prispevati k ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest na podeželju, k lokalni samooskrbi, varovanju okolja, kulturne krajine (na sliki – dovozna pot med njivami, zasuta s prstjo s koles traktorja) in k trajnostnemu razvoju. Na podlagi prvega in končnega odpiranja vlog bo občina na podlagi izdanih sklepov in podpisanih pogodb do konca leta 2020 dodelila skupno 145.005 evrov, in sicer 71 vlagateljem za naložbe na področju kmetijske pridelave, enemu za ohranjanje kulturne dediščine na kmetiji, 36 vlagateljem za ohranjanje gozdarstva in osmim sodelujočim na razpisu za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. 12 vlagateljev bo prejelo sredstva za podporo šolanju, 10 pa za podporo delovanja kmetijskih društev. Sedem vlog ni bilo ugodno rešenih, saj niso izpolnjevale pogojev. Glede na število vlog in razpoložljiva sredstva je najvišji odobreni znesek za kmetijsko pridelavo in dopolnilne dejavnosti 1782 evrov, za gozdarstvo 1188, za šolanje 400, za kmetijska društva pa 1000 evrov. Zanimiva je napoved, da namerava MO Kranj po sprejemu ustreznih pravnih podlag na vseh ravneh – od evropske, državne do občinske – vlagati proračunska sredstva za te namene tudi v prihodnjih letih ter tako podpirati ohranjanje in razvoj podeželja. Stanislav Jesenovec

Tue, 1. Dec 2020 at 11:25

219 ogledov

Cerklje na Gorenjskem
Na dvorišču Kmetijske zadruge v Cerkljah na Gorenjskem je bila v soboto, 21. novembra, v organizaciji KZ Cerklje pripravljena Cerkljanska tržnica, na kateri so se predstavili in ponudili svoje proizvode in izdelke številnim obiskovalcem in kupcem kmetje, lokalni pridelovalci iz vasi pod Krvavcem ter iz sosednjih občin. Tržnica je bila dobro založena s pridelki, obisk pa kljub hladnemu vremenu dober. Kot je povedal direktor KZ Cerklje Miro Jenko, tržnico organizirajo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Na tokratni sobotni tržnici so se poredstavili Kmetija Nakrst iz Lukovice z bučnim oljem, hladno stisnjenim sončničnem oljem, ajdovo moko, ješprenom in proseno kašo, Kmetija Pr'Težič iz Mač pri Preddvoru s pecivom in kruhom iz domače krušne peči ter mlečnimi izdelki, Domača pivovarna Meninc iz Češnjic v Tuhinjski dolini je ponudila več različnih vrst piva, Čebelarstvo Strupi iz Spodnjega Brnika pa različne vrste domačega medu, cvetnega prahu in medena novoletna darila, Kmetija Pr'Gabršk iz Češnjic v Tuhinju (na fotografiji) mleko in mlečne izdelke iz surovega kravjega mleka, poltrde sire, skuto, trniče in albuminsko skuto, Kmetija Galjot, po domače Pr'Tomažič iz Lahovč pa domači krompir, čebulo, jajca ter izdelke iz piščančjereje. Na stojnicah so bila naprodaj tudi domača jabolka in ekološki jabolčni sokovi. Z ekološke kmetije iz Gabrja izpod Špilka pa med drugim jušni rezanci, eko ajdova kaša in drugi proizvodi. Slišali smo, da takšno tržnico v Cerkljah potrebujejo tudi zato, ker je v Cerkljah priseljenih veliko mladih družin, zelenjava je sveža in ni transportnih poti. Janez Kuhar

Tue, 1. Dec 2020 at 11:21

231 ogledov

Coljava
Prihaja dolga zima, ko nas lahko v posteljo položijo različne, v preteklosti že poznane »zimske« bolezni, ali pa letošnji izziv, COVID-19. Svoj imunski sistem in s tem odpornost lahko okrepimo z uživanjem zdravilnih divjih rastlin in zelišč, ki nam jih ponujajo kraška gmajna in kmečki vrtovi. Na Krasu skoraj ni bilo vrta, kjer ne bi uspevali kamilica, rožmarin, lovor, koromač, žajbelj in druge rastline. Zelišča so predstavljala pomembno vlogo tudi v šegah in navadah. Ali jih znamo pravilno nabirati, sušiti in pripraviti? Kako so to počeli včasih in kaj danes svetujejo priznane kraške zeliščarke in botanik? Prav o uporabi užitnih rastlin nekoč in danes je potekala spletna izobraževalna delavnica pod naslovom »Za vsako bolezen rož'ca raste«, ki jo je kot že drugo izobraževalno delavnico na spletu organiziralo Društvo za razvoj kmetijstva in turizma Planta. Delavnica, na kateri je bilo v aplikaciji Zoom prisotnih nekaj manj kot 80 udeležencev, je potekala v okviru mednarodnega Interregovega projekta Slovenija-Hrvaška, v okviru katerega že dve leti poteka projekt Kaštelir, katerega vodilni partner je Občina Komen. Na predavanju, ki ga je povezovala dr. Jasna Fakin Bajec, znanstvena sodelavka novogoriške raziskovalne postaje Inštituta za kulturne in spominske študije, je uvodoma navzoče pozdravila predsednica Plante Aleksandra Pelicon v želji, da se pridobljena znanja prenese na domačine in uporabi v čim večji meri. Tokrat so na spletni delavnici dali poudarek nabiranju in sušenju zelišč in divjih rastlin ter pripravi mešanic in čajev. O čajih s kraške gmajne je spregovorila zeliščarka Tjaša Cotič Komel z Buntove kmetije iz Šrkbine, ki je poznana predvsem po vinogradništvu in vinarstvu. O tinkturah s kraške gmajne je spregovorila zeliščarka Magda Rogelja (na fotografiji) z zeliščne kmetije Rogelja iz Vojščice, ki ima kar 80 vrst zelišč. Prikazala je pripravo dveh tinktur iz suhih cvetov ajde in sveže koprive. Predavanje pa je o zgodovini vegetacije na Krasu in kodeksu nabiranja uporabnih rastlin zaključil botanik in ekolog dr. Mitja Kaligarič z Biotehniške fakultete Univerze v Mariboru, ki je tudi partnerica projekta Kaštelir. Vodič, ki ga pripravljajo v projektu, bo predstavil kar 150 vrst uporabnih rastlin od Krasa do Istre. Olga Knez

Tue, 1. Dec 2020 at 11:18

191 ogledov

Radvenci, Negova
Ob svojem sporočanju o pridobitvah krajanov in občanov že dolgo nisem poročal o takem veselju, ki je bilo ob asfaltiranju krajevne povezovalne ceste v Radvencih. V obrazložitvi modernizacije ceste je bilo zapisano: »Gre za modernizacijo dveh odsekov javnih poti v naseljih Lokavci in Radvenci v skupni dolžini približno 850 metrov in v širini 3 metre. Navedena odseka ceste sta še vedno v makadamski izvedbi in v zelo slabem stanju (različne deformacije, poškodovano in neurejeno odvodnjavanje, tudi glede na gostoto prometa je cesta preozka, na novo se bo uredilo tudi odvodnjavanje«. To sporočilo je že preteklost, kajti 16. novembra 2020 je že bil položen asfalt v celotni dolžini omenjenih odsekov cest. O tej pridobitvi nam je krajan Ivan Ivanek povedal: »Najprej zahvala KS Negova, ki je Občini Gornja Radgona predlagala, da pristopi k modernizaciji te ceste, nato pa občinskim svetnikom in županu Občine Gornja Radgona Stanku Rojku, ki so podprli ta projekt. Naj povem, da sem se po tej cesti, ko je bila še blatna, vozil na delo. Da bi se znebili blata, sva z Ivanom Krambergerjem sama prispevala denar za zasilno gramoziranje. Kljub plačevanju samoprispevkov ni bilo misliti, da bi to stransko cesto, ki je pravzaprav povezovala, kdaj asfaltirali. Na njo je vezanih sedem družin, v katerih živi 19 prebivalcev, od tega se vsak dan po tej cesti na delo vozi 11 ljudi. Prav vsi, ki živijo ob tej cesti, Ivanekovi, Gombocovi, Vurcerjevi in dve družini Kramberger, se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da imamo asfalt.« In kaj nam je o tej pridobitvi povedal najstarejši član iz naštetih gospodinjstev, 88-letni Anton Tunč Kramberger? »Ne boste verjeli, takoj ko je bil položen asfalt, sem kot otrok od veselja prehodil celotni del ceste, kjer mi je topel asfalt grel podplate čevljev. Pogled na asfaltno cesto pa mi je grel srce. Težko bi opisal, kako sem doživljal priprave na ureditev ceste. Nič me ni motilo, če so ob cesti padla kakšna drevesa, ki so se morala izogniti širitvi ceste. Kot vem, tudi drugi, ki imajo posesti ob cesti, niso ovirali gradbenih posegov. Upam, da bo kmalu ponehala epidemija koronavirusa, da bomo lahko s posebnim slavjem uradno odprli nam največjo skupno pridobitev.« Naj omenimo, da so bili delavci, ki so opravljali dela, vsak dan deležni skodelice kave, ki so jim jo pripravljali ob cesti živeči krajani. Ludvik Kramberger

Tue, 1. Dec 2020 at 11:15

199 ogledov

Spodnja Savinjska dolina
Letošnja neurja so naredila kar precej škode na hmeljskih žičnicah (zlomljeni drogovi, potrgane žične vrvi, podrte cele žičnice), zato hmeljarji s pridom izkoriščajo lepe jesenske dneve tudi za popravilo in redno vzdrževanje. Kot je povedala Irena Friškovec, svetovalka, specialista za področje hmeljarstva iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, so se nekateri hmeljarji odločili, da postavljajo nova hmeljišča in žičnice na tako imenovanih »deviških zemljah« (na teh površinah hmelj še ni nikoli rastel) ali pa na zemljiščih, kjer že zelo dolgo ni bilo pridelave hmelja. Tudi na ta način namreč želijo preprečiti širjenje karantenske bolezni hude viroidne zakrnelosti hmelja. Na sliki: Pri Rojnikovih v Zgornjih Grušovljah pri postavitvi nove trihektarske žičnice. Zaradi letošnjih neurij bodo morali obnovili 10 hektarjev žičnic. Strošek bo po besedah Rojnikovih znašal okoli 70.000 evrov. Tone Tavčar

Thu, 26. Nov 2020 at 14:19

270 ogledov

Slovenski gozdovi v letu 2020
Več kot polovico površine Slovenije (dobrih 1.180.000 hektarjev) prekrivajo gozdovi. Ob nenehnem govorjenju o eni izmed najbolj gozdnatih državah v Evropi, pa se je potrebno zavedati, da imamo tega naravnega bogastva v omejenih količinah in da je Slovenija po površini gozdov med evropskimi državami šele na 26. mestu (če izvzamemo evropski del Ruske federacije). Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) 352.878.333 m3 oziroma 299 m3 na hektar. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.  Letni prirast znaša 8.695.069 kubičnih metrov lesa oz. 7,4 kubičnih metrov na hektar. V zadnjih nekaj letih pa posekamo od 5,0 do 6,3 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 55 % do 66 % iglavcev. Po podatkih ZGS tudi letošnje leto do sedaj ni ravno prizaneslo slovenskim gozdovom in njihovim lastnikom. Kar se tiče samih gozdov je bilo sicer mnogo bolje kot pretekla leta. Kar se tiče lastnikov gozdov, pa jim trg gozdnih lesnih sortimentov ni prizanesel. Po velikem padcu cen v začetku leta so bili v veliki dilemi ali letos sploh še kaj sekati ali ne. Na območju  med Kranjem in Brnikom, kjer se je v začetku februarja zgodil vetrolom, so bili prisiljeni v sanitarno sečnjo. Poškodovanega lesa je bilo za okoli 100.000 m3. Dokončno pa je odločitev za opustitev redne sečnje potrdil še izbruh epidemije koronavirusa COVID-19 v marcu. Kljub ustavitvi javnega življenja so času epidemije v gozdu potekala nujna dela, gozdarske dejavnosti pa so bile izvzete iz omejitev, vzpostavljenih za preprečevanje širjenja COVID-19. Še naprej je potekalo odkrivanje žarišč podlubnikov in izvajanje odločb za izvedbo sanitarne sečnje,  saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo nov katastrofalen dogodek za slovenske gozdove. Izvedena pa je bila tudi največja spomladanska akcija obnove gozdov s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst v zadnjih 10 letih. Obnova gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja je bila izvedena na 397 hektarjih, posajenih pa je bilo približno 1.300.000 sadik v skupni vrednosti preko 1.100.000 €. V času epidemije so na ZGS zaznali povečan obisk gozdov, z njim pa tudi nekatere negativne posledice, praktično po vsej Sloveniji. Posebej pereči pa so bili problemi smetenja in odlaganja odpadkov v gozdovih, vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in hoje izven urejenih poti, zlasti na območju gozdnih in pragozdnih rezervatov. Tej problematiki je bil namenjen tudi tradicionalni teden gozdov konec maja pod naslovom »Skrbno z gozdom!«. V avgustu je Vlada RS potrdila poročilo ZGS o oceni škode v gozdovih in s tem razglasila naravno nesrečo po Zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov. V prvi polovici oktobra pa je obilno sneženje na območju Črne na Koroškem poškodovalo za okoli 600 m3 dreves, od tega je bila tretjina iglavcev. Kljub razmeroma majhnim poškodbam pa po mnenju ZGS razpršene polomljene smreke na tem območju še dodatno poslabšujejo stanje gozdov, ki so oslabljeni zaradi posledic vetrolomov iz zadnjih let in posledično prenamnožitve smrekovih podlubnikov. V oktobru se pričela tudi jesenska obnova gozdov s sadnjo kontejnerskih sadik. ZGS je v ta namen zagotovil 180.650sadik smreke, bukve in macesna, vzgojenih iz slovenskega semena v Avstriji. Varstvo gozdov v letu 2020 Kot pravijo na ZGS je bilo v letu 2020 do 27. oktobra za posek zaradi podlubnikov izbranih za 678.000 m3 dreves iglavcev, posekanih pa 726.000 m3. Vrh odkazila zaradi podlubnikov je bil v mesecih juliju (118.000 m3), avgustu (127.000 m3) in septemberu (107.000 m3). Za primerjavo: v letu 2019 je bilo v mesecih julij, avgust in september za posek zaradi podlubnikov izbranih za 805.000 m3 dreves iglavcev. Največje poškodbe zaradi prenamnožitve podlubnikov so na gozdnogospodarskem območju (GGO) Bled, kjer se nadaljuje prenamnožitev podlubnikov iz preteklih let (za posek izbranih 173.000 m3), ter na območju vetrolomov iz let 2017 in 2018, zlasti v gozdnogospodarskih območjih Kočevje (za posek izbranih 172.000 m3) in Slovenj Gradec (za posek izbranih 131.000 m3). Glede na isto obdobje leta 2019 je izbrana količina dreves za posek zaradi podlubnikov v letu 2020 manjša v vseh GGO. V GGO Slovenj Gradec je situacija glede na leto 2019 najslabša, zaradi podlubnikov je za posek označenih blizu 90 % količine iz leta 2019. Zaradi pričakovanega nadpovprečno toplega vremena v jesenskem in zimskem času se mora izvajanje sanitarnega poseka iglavcev nadaljevati v nezmanjšanem obsegu, da bomo iz gozdov skupaj z lesom izpeljali čim več zalege podlubnikov. Če se s posekom odlaša, začne skorja lubadark odpadati z debla, z njo pa tudi podlubniki, ki prezimujejo dalje v opadu. Spomladi bodo prezimeli podlubniki izleteli in napadli nova drevesa. S čim prejšnjim posekom lubadark zato lahko bistveno zmanjšamo škodo, ki jo bodo podlubniki povzročili v naslednjem letu. Lubadarke je v mrzlem obdobju leta najlaže opaziti v času odjuge, ki sledi zmrzalim. Pozorni smo na odstopanje in odpadanje skorje z debel. Skorja lubadark praviloma najprej odstopi na delu debla tik pod prvimi zelenimi vejami. Pri najdbi lubadark nam pomagajo žolne, ki s kljuvanjem pospešijo odpadanje skorje iz napadenih smrek. Če lastniki gozdov, ki redno pregledujete svoje gozdove, opazite odstopanje in odpadanje skorje s smrek, o tem obvestite svojega revirnega gozdarja, ki vam bo dal napotke za izvedbo poseka. Pozorni bodite tudi na smrekove podrtice zaradi močnih vetrov ali snega. Tudi te je priporočljivo čim prej odstraniti iz gozda. Gozdna tehnika in ekonomika V letu 2020 so bili na področju gozdne tehnike in gozdnih prometnic objavljeni trije razpisi in sicer za naslednje podukrepe:  Javni razpis za operacijo ureditev gozdne infrastrukture, zaprt v mesecu oktobru, razpisana sredstva v višini 6,4 milijona evrov. Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo oddanih 196 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skupno 1,7 milijona evrov; Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, zaprt v mesecu oktobru, razpisana sredstva v višini 8.0 milijona evrov. Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo skupno oddanih 647 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skupno 22 milijonov evrov; Javni razpis za ureditev gozdnih vlak, potrebnih za sanacijo gozdov, trenutno odprt do porabe sredstev, razpisana sredstva so v višini 370.000 €. V okviru teh razpisov so z vlagatelji intenzivno sodelovali tudi delavci ZGS in jim svetovali ter tudi pripravljali ustrezno dokumentacijo, jim pomagali pri pripravi in vnosu vlog. Izvajali pa so tudi prevzeme izvedenih del v okviru posameznih podukrepov. Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest po mnenju ZGS tudi v tem letu ne bodo zadoščala za odpravo vseh posledic zaradi poškodb po ujmah, kakor tudi zaradi vse večje obremenitve zaradi transporta lesa predvsem na območjih ujm in na področjih z večjo intenziteto gospodarjenja. Zaradi  epidemije koronavirusa je bila višina sistemskih sredstev znana šele v sredini leta. V letu 2020 je na razpolago za vzdrževanje 12.200 km gozdnih cest okoli 5 milijonov € sistemskih sredstev (pristojbina lastnikov gozdov, proračun RS). Tako se letos dela v večini primerov izvajajo z veliko intenziteto šele jeseni (zadnji rok za oddajo zahtevkov/računov s strani občin na MKGP je 23. november). Slovenski gozdovi v primerjavi s svetom in Evropo. Več kot polovica vseh gozdov leži v petih državah in sicer v Ruski federaciji 20%, Braziliji 12%, Kanadi 9%, ZDA 8% in Kitajski 5%. Preostali svet razpolaga z 46% vseh gozdnih površin. Gozdovi Evropske Unije pa se raztezajo 5 % svetovnih gozdnih površin (na  182 milijonih hektarov ). Površina slovenskih gozdov v svetovnem merilu pomeni 0,033% svetovnih gozdnih površin. Na nivoju EU pa slovenski gozdovi pomenijo 0,66% površin gozdov v EU. V EU je (to velja tudi za Slovenijo kot članico) Skupna kmetijska politika glavni vir financiranja za gozdove. V obdobju 2015–2020 je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za sofinanciranje posebnih ukrepov za gozdove namenjenih približno 8,2 milijarde EUR (27 % za pogozdovanje, 18 % za večanje odpornosti in 18 % za preprečevanje škode). Ker se pogosto primerjamo s sosednjo Avstrijo bo morda dobrodošel podatek njihovega zveznega ministrstva za  kmetijstvo, regije in turizem, da je bilo v tem obdobju za ukrepe v zvezi z gozdom letno odobrenih 40 milijonov evrov, oz. 280 milijonov EUR za programsko obdobje (izvajati se je pričelo v letu 2015).In zakaj tako veliki vložki v njihove gozdove? Avstrijski lesnopredelovalni industriji, ki je orientirana v predelavo iglavcev, primanjkuje surovine. Letno uvozijo preko 11 milijonov m3 okroglega lesa. Predelava listavcev pa je pri njih skoraj da zanemarljiva. V letu 2018 so bile tri največje izvoznice okroglega lesa iglavcev v Avstrijo  Češka (3,6 milijona m3, Nemčija (2,0 milijona m3) in Slovenija (1,1 milijona m3). V svetovnem merilu več okroglega lesa uvozi le Kitajska (61 milijonov m3), takoj za Avstrijci pa je Švedska z 8,8 milijona m3 okroglega lesa.
Teme
Gozd slovenski gozdovi gozdarstvo

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Brez obnove in nege gozdov ne bo ne stolov ne oken